Povežite se z nami

spletni magazin o hrani, naravi, turizmu in zabavi

Prešernova rojstna hiša, Vrba | ujeto v objektiv

France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
O Vrba! srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta (Foto: Falajfl)

Kraji

Prešernova rojstna hiša, Vrba | ujeto v objektiv

France Prešeren je luč sveta ugledal 3. decembra leta 1800 v majhni izbi v kmečki hiši v majhni vasici na Gorenjskem. Mali France je bil poseben otrok. Od šestih preživelih sorojencev je bil edini fant. Mama ga je oboževala in zanj je želela najvišje poslanstvo, kar je v tistem času bila cerkvena služba. A Prešeren ni nikoli slišal klica k božji službi in se je raje izučil za odvetnika. Njegov velik greh je popravil šele Anton Vovk, Francetov pravnuk, ki se je rodil v isti hiši stoletje za pesnikom. Anton je postal duhovnik in je kasneje služboval celo kot ljubljanski nadškof.

France je rojstno vas zapustil, ko je bil star šele 7 let in se je kasneje domov vračal le občasno. Svojo rojstno vas in cerkev Prešeren med drugim opeva tudi v Sonetih nesreče. Ribčevo domačijo, kot se je hiša imenovala, je podedovala Francetova sestra Mina.

V veliki izbi je družina jedla le ob posebnih priložnostih. Prostor je grela velika krušna peč, na obešalnikih pa so sušili delovna oblačila (Foto: Falajfl)

O Vrba! srečna, draga vas domača

Sodobna Vrba je vasica z nekaj manj kot dvesto prebivalci v občini Žirovnica. Nahaja se na napačni strani gorenjske avtoceste, saj so Bled in ‘kremšnite’ na levi, medtem ko je Vrba na desni strani te naravne pregrade. Sredi vasi stoji mogočna lipa in okoli nje šestnajst kamnov, ki ovekovečujejo prvih šestnajst kmetij. Lipa, po kateri vas ni poimenovana. Podobno kot šolarji pred nami, smo Falajflov voz v Vrbo pripeljali pogledat eno najstarejših domačij v Vrbi, v kateri se je rodil France Prešeren.

Hiša je že skoraj stoletje muzej, za kar ima velike zasluge pesnikov občudovalec Fran Saleški Finžgar. Že leta 1872, slabega četrt stoletja po Prešernovi smrti, je Slovensko pisateljsko društvo na Prešernovi rojstni hiši postavilo spominsko ploščo. Takratna lastnica jo je leta 1937, v zameno za novo hišo, privolila odstopiti v javno last. Še pred poletjem 1939 so na posebni slovesnosti hišo izročili v last slovenskemu narodu.



Verjetno se nas večina spomni šolskih ekskurzij, ki smo jih bili v okviru pouka slovenskega jezika primorani opraviti kot osnovnošolci. Obisk v zrelejših letih, ko je naš um bolj nagnjen k introspekciji in kontekstualizaciji, pa je bil prijetno dobrodošel. Hiša stoji ob glavni cesti in je spodobne velikosti, vrata pa so majhna. Kot odrasli, ki plačujemo račune za ogrevanje, to eko-zamisel cenimo. Manjša ko so vrata, manj toplote uide iz ogrevane izbe. V hiši so ogrevali samo eno sobo, izbo, v kateri je velika krušna peč, zato je bilo ohranjanje toplote ključnega pomena.

V črni kuhinji se je pripravljalo jedi za številčne kmečke družine. V Prešernovi rojstni hiši je ohranjena originalna črna kuhinja (Foto: Falajfl)

Vrata v nek drug čas

Poleg izbe je kamra, kjer je spalo pol družine in je soba, v kateri je na dom privekal mali France. Kamra je skromnih dimenzij, v njej je prostor le za strašljivo ozko posteljo, v kateri je pogosto spalo več kot par ljudi, in velika skrinja. V kamri je tudi zibka, v kateri so zibali Prešerna (verjetno ne samo enega). Zibko je Finžgar odkupil od sosedov, v lasti katerih je v desetletjih, ko je France ni več potreboval, pristala. Fran Saleški Finžgar je v zameno za staro zibel ponudil nakup novega otroškega vozička. Zibel se je ponovno vrnila na svoje mesto, zgodovina pa ni zapisala, kaj se je zgodilo s Finžgarjevim vozičkom.

Rojstna hiša je kulturni in etnološki spomenik. V stavbi je odlično ohranjena črna kuhinja, ki se jo nedvomno spomnite iz osnovnošolskih ogledov. Tudi danes je enako črna kot je vedno bila. Med našim obiskom še nekoliko bolj, saj je zmanjkalo elektrike ravno v času, ko smo stali v najbolj temnem delu kuhinje. K sreči so v hiši okna in napadom panike smo se izognili. Prešerni so bili dokaj premožna družina, zato ima hiša dodatne prostore. V prvi vrsti ima klet, ki ni primerna za oglede, ker je klet. Zakaj bi kdo hotel videti klet? Klet je klet.

Takoj za vhodnimi vrati je velika veža, v kateri so domači preživljali večino časa, ko so bili doma. Kar bojda ni bilo prav veliko, saj so imeli delo. In nič interneta. Ali Netflixa. Kar je še sob v hiši, so bile v gospodarski rabi, v nekdanji kašči je danes galerija in razstava knjig, različnih ponatisov in prevodov Prešernovih Poezij.

Pesnikova zibka, ki jo je Fran Saleški Finžgar odkupil od sosedov (Foto: Falajfl)

Prešeren, dr. France Prešeren

France je že od mladih nog kazal izjemno nadarjenost, zato ga je oče odpeljal k svojemu stricu Jožefu, župniku pri Grosupljem. Mladi genij se je najprej šolal v Ribnici, kasneje v Ljubljani, pri triindvajsetih pa je diplomiral na dunajski pravni fakulteti. France je bil svobodna duša in oblastem politično sumljiv, zato večji del svojega odraslega življenja ni smel opravljati poklica, za katerega se je izučil. V štirinajstih letih, ki jih je preživel ‘v divjini’, pa se je pogosto srečeval s tragedijami, izgubo in negotovo usodo.

Svojemu geniju navkljub ni dosegel uspeha, ki si ga je zaslužil, zaradi česar je še dodatno trpelo njegovo osebno življenje. Nezdrava obsedenost z Julijo P. je še dodatno obremenila njegovo krhko navezo z mentalnim zdravjem in pogosto je iskal uteho v opojnih pijačah.

France Prešeren je s soglasjem oblasti šele leta 1846 prišel do svoje samostojne odvetniške pisarne v Kranju. Tu je dočakal izdajo svoje pesniške zbirke Poezije, brez politično sporne pesmi Zdravljice. Pesem, v kateri se zavzema za samostojnost Slovencev in enakopravnost vseh narodov, je lahko objavil šele po marčni revoluciji leta 1848. France Prešeren je umrl 8. februarja 1849, pokopan pa je v Kranju. Za našega največjega, nič več živečega pesnika, John Denver ni napisal primernega songa, so pa njegovi verzi vžgani v pločnik na Čopovi v Ljubljani, kar je tudi za svetovna merila neprimerno boljše.

Sredi vasi stoji mogočna lipa, okoli drevesa pa 16 kamnov predstavlja prvotnih 16 kmetij, ki so tvorile srce vasi (Foto: Falajfl)

Falajfl v Vrbi

V Vrbo smo šli, ker je 8. februarja praznik in se nam je zdelo prav. Snežnemu metežu navkljub smo se prebili do vasi, kjer nas je pričakalo prijazno osebje in nam predstavilo hišo. Izvedeli smo mnogo zanimivih stvari, ki jih boste izvedeli tudi vi, če se zapeljete do tja. Parkiranje je zagotovljeno čisto blizu hiše, ogledali pa smo si tako hišo kot staro lipo. Za slednjo smo ugotovili, da je skoraj zagotovo res lipa, čeprav so manj brihtni med nami prisegali, da je videti bolj podobna vrbi.

Strošek ogleda hiše je 3€ za odrasle in 1,8€ za neodrasle, ki hodijo v šolo, in 1€ za ostale. Hiša je odprta skoraj celo leto od 9.00 do 16.00 ure med tednom ter od 10.00 do 17.00 ob koncih tedna. Ogled toplo priporočamo, morda ne ravno sredi snežnega meteža, a vseeno. Ko boste naslednjič na poti na Bled in na kremšnite, naredite še teh nekaj dodatnih kilometrov, ne bo vam žal.

Prešernova rojstna hiša na zemljevidu

Galerija fotografij Prešernove rojstne hiše

  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna
  • France Prešeren, Lipa, rojstna hiša franceta prešerna

Gregor je prekaljen pisun, ki je svojo novinarsko pot začel že v osnovni šoli kot založnik, urednik in edini novinar 'Špas revije'. Kasneje je pisal za razne publikacije, kot so Joker in Moj mikro, včasih povsem pomotoma.

2 komentarja

2 Comments

  1. Pingback: Loški Grad je stoletja služil kot upravno središče freisinških škofov

  2. Pingback: Sv. Ana je odlično izhodišče za uživanje vzhodov in zahodov nad Ljubljano

Zapiši odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Več v ... Kraji

Reklamno sporočilo

Priljubljene objave

Najnovejše na Falajflu

Falajfl na Facebooku

Na Falajflu si preberi več o

Reklamno sporočilo Booking.com
Na vrh