Krnski grad | ujeto v objektiv

Na robu Gosposvetskega polja, ob vznožju Šenturške gore, je nekoč stal grad. Tu so predniki Slovencev stoletja izbirali svoje poglavarje v obredu, ki se je obdržal daleč v srednji vek. Nekje blizu, nihče ne ve točno kje, je stal knežji kamen, eden simbolov Slovenstva. Danes je Krnski grad le prijetna vasica v predmestju Celovca. Ko se povzpnemo do farne cerkve, ki stoji na nekdanjem grajskem hribu, se pred nami odpre pogled na zibelko slovenske države. V daljavi se v senci dreves skriva vojvodski prestol, na drugi strani doline pa v višave segata zvonika gotske cerkve Gospe svete. Pa pojdimo v preteklost.

Od nekdanjega gradu se je do danes ohranila le cerkev (Foto: Falajfl)

Karantanija

Caranta ali Carenta je bilo predslovansko ime za območje pod Šenturško goro. Ta se je sprva imenovala Karantanska gora (mons Carentanus) in tu je stal tudi Krnski grad. Ta je bil središče karantanske kneževine in sedež karantanskega kneza. Ozemlje, ki mu je vladal, je kmalu postala Karantanija, njegovi podložniki pa Karantanci. Ko so Slovani s pomočjo Avarov vdrli na območje v šestem stoletju, so izpodrinili staroselce, ki so vzdrževali antično kulturo Norika. V zatonu Rima so tu živeli Iliri in Kelti, kolonisti iz Italije ter vojaški veterani. Slovani niso delali razlik, za njih so bili vsi zgolj in samo Vlahi.

Prihod Slovanov je prekinil antično tradicijo, katere vrhunec je bilo legendarno noriško železo. Nova dežela je bila pestra mešanica tradicij Slovanov, Avarov in staroselcev. Hkrati so poganska verovanja Slovanov izpodrinila krščanstvo, uradno vero Rimskega imperija. Večina ohranjenih dokumentov iz časa Karantanije se ukvarja s problemi Bavarcev pri ponovni vzpostavitvi krščanstva. Ko si je slednjim sredi osmega stoletja uspelo podrediti Karantanijo, so hkrati ponovno vzpostavili krščanstvo. Takrat sta kneza Gorazd in Hotimir sprejela krščanstvo in Karantanci so bili tako prvo spreobrnjeno slovansko ljudstvo.

Območje je poseljeno že od antike, v bližini pa je stala tudi prestolnica rimske province Norik. Kasneje so priseljenci kamnite ostanke uporabljali za gradnjo in pri obredih. (Foto: Falajfl)

Krnski grad

Sedež moči vladarja Karantanije je bil grad na pobočju Šenturške gore. Grad Korotan ali Krnski grad je stal na pomembni točki nad Sveškim poljem, kot so ga imenovali Slovenci. Gosposvetsko polje je novoknjižno ime za pokrajino, ki je za Slovane imela poseben pomen, od tod tudi ime, ki izhaja iz besede ‘svét’. Skupaj s cerkvijo in vasjo Gospa sveta na drugi strani polja in vojvodskim prestolom tvorijo nekakšen trikotnik svetih krajev, kar se lahko navezuje na čaščenje poganskih božanstev.

Ugibamo lahko, da je bil Krnski grad veliko gradišče, ki je merilo približno 270 x 150 metrov. Lega in zgradba gradišča je bila obrambna, z naravnim prepadnim pobočjem na jugu in dobro ohranjenim nasipom na severu in deloma tudi vzhodu. Grad se dviguje 10 do 40 metrov nad okolico, utrjen pa je bil še pred prihodom Slovanov. V času rimske province Norik je na tem mestu stala utrdba, v katero so se lahko zatekli prebivalci bližnje prestolnice Virunum. Ko so območje preplavili Slovani in Avari, so na ostankih te utrdbe postavili sedež svoje posvetne oblasti, cerkvena oblast pa je dom našla na ostankih mesta in je s pokristjanjevanjem postala Gospa sveta.

Kakšno je bilo življenje na Krnskem gradu, lahko le ugibamo. Ne grad ne utrdba nad zemljo nista pustila otipljivih ostankov. Ko je na gradu leta 888 praznoval božič Arnulf Koroški, cesar Svetega rimskega cesarstva, grad ni bil več sedež karantanskega kneza. Z izjemo cerkve je bila večina takratnih objektov zgrajena iz lesa, zaradi česar se niso ohranili. Ko je bil kraj zapuščen, so okoliški prebivalci kamnite ostanke porabili kot priročen gradbeni material, zato se je do danes na Krnskem gradu ohranila le cerkev, ki je bila pod ‘božjo zaščito’ in tako varna pred roparji.

Cerkev je bila skozi stoletja večkrat obnovljena in prezidana, a v osnovi ohranja značaj karolinške cerkve iz devetega stoletja (Foto: Falajfl)

Krnska cerkev Petra in Pavla

Ko se povzpnemo tistih nekaj deset metrov do Krnskega gradu, nas pričaka skromna krnska cerkev. Ta je bila prvič omenjena v prvi polovici desetega stoletja in je skoraj v celoti ohranjena v izvirni obliki. Cerkev je bila verjetno postavljena ob obisku cesarja Arnulfa konec devetega stoletja. Kasneje se je cerkev uporabljala kot grajska kapela, za časa vladavine Arnulfa pa je služila tudi kot cesarska cerkev. Cerkvena ladja je poravnana v liniji s knežjim prestolom sredi Sveškega polja.

Čeprav je cerkev na Krnskem gradu najstarejša ohranjena cerkev na Koroškem, je bila vseeno postavljena dolgo po zatonu svobodne Karantanije. V tistem času je bila Koroška del vzhodnofrankovskega kraljestva. Germanski Arnulf je vladal prostranim območjem pod skupnim imenom Regnum Carantanum. Poleg Karantanije je vladal Kranjski in Panoniji, vključno z Blatenskim kostelom. Poleg cerkve stoji še kasnejša Anina kapela, ki je s cerkvijo povezana preko zakristije.

Cerkve se drži gotska kapela, v ozadju pa se razprostira bujno Sveško polje (Foto: Falajfl)

Falajfl na obisku

Za Slovence predstavlja Sveško polje pomembno točko razvoja naše državnosti. Krnski grad je bil ena postojank ustoličevanja karantanskih knezov, ki se je kot obred ohranil vse do petnajstega stoletja. Tu je stoletja stal tudi knežji kamen, ki je bil leta 1862 prestavljen v palačo deželnih stanov v Celovcu. Nekdanji sedež slovanske države je dodobra zabrisal čas. Danes je mala cerkev sredi vasi podobna tisočim drugim, ki stojijo raztresene po avstrijskem in slovenskem območju.

Če nič drugega, je pokrajina povečini nespremenjena. Človek si je sicer priredil življenjsko okolje, a še vedno stojimo na Krnskem gradu pod sveto goro Korotan, pod nami se razpira slavno Sveško polje, iznad dreves pa kukata visoka zvonika Gospe svete. Po teh tleh so potovale svečane procesije, tu so stali poglavarji, knezi in cesarji in tu se je pisala zgodovina Slovencev.

Krnski grad leži pet kilometrov severno od Celovca, ob cesti, ki vodi proti Šentvidu ob Glini. Do vrha vzpetine iz vasi vodi ozka tlakovana cesta, pred cerkvijo pa je tudi nekaj parkirišč, kjer lahko pustite vozilo. Južno pobočje se strmo spušča proti dolini, ob vznožju pa vodi Karolinška ulica, ki sledi nekdanjemu obrambnemu nasipu. Če sledite tej ulici vzhodno, boste kmalu prispeli do raztresenih hišic zaselka Sagrad, ki je ostanek slovenske vasi Zagrad. Preostanek Krnskega gradu danes sestavljajo polja in stanovanjski objekti, tako da je ogleda vredno le ožje območje okoli cerkve. S Krnskega gradu se spustimo nazaj v dolino do naše naslednje postojanke, vojvodskega prestola.

Krnski grad na zemljevidu

Galerija fotografij Krnskega gradu