Povežite se z nami

spletni magazin o hrani, naravi, turizmu in zabavi

Adventni venec | zanimivosti

Sodoben adventni venec
Primer sodobnega adventnega venca (Foto: Falajfl)

Zanimivo

Adventni venec | zanimivosti

Zadnje tedne pred božičem kristjani slavijo kot adventni čas. V štirih tednih pred spominom na rojstvo Jezusa v cerkvah in domovih obhajajo obrede, povezane s tem dogodkom. Advent izhaja iz latinščine in pomeni prihod. Adventni venec pa je simbol, ki ga najbolj povezujemo s tem časom. Čeprav je v naših domovih prisoten šele od konca dvajsetega stoletja, pa so korenine te tradicije globoko zakoreninjene v srednjeveški germanski tradiciji.

Adventni čas

Posebnost frnikole, na kateri živimo, so letni časi. Zemlja se čudno vrti okoli svoje zvezde, kar vpliva na količino sončne svetlobe, ki jo prejmejo tla. V času pred zimskim sončnim obratom postajajo noči vse temnejše, narava pa leže k počitku. Da bi ta temačen del leta minil kar najhitreje in v upanju na plodno leto, ki sledi, so se med evropskimi ljudstvi razvile tradicije in verovanja. Med pokristjanjevanjem so te poganske tradicije pridobile nove pomene in postale nerazdružljivo povezane s krščansko mitologijo.

Rojstni dan Jezusa, osrednjega lika krščanstva, se ni ohranil. A že od zgodnjega krščanstva je povezan z dnevom v decembru. Čeprav točnega razloga ne vemo, se je datum prijel že v zgodnjem krščanstvu. Po katoliškem koledarju se advent začne na četrto nedeljo pred božičem. Prva adventna nedelja se tako na koledarju pojavi enkrat med sedemindvajsetim novembrom in tretjim decembrom.

Adventni čas za krščansko cerkev predstavlja pričetek novega cerkvenega leta. To se prične s prvo adventno nedeljo. Barva adventa je vijolična, ki je v krščanstvu povezana s pokoro, postenjem, vero, potrpežljivostjo in zaupanjem. Poleg adventa ta barva simbolizira tudi postni čas.

Prvi adventni venec

Po krščanskem izročilu je prvi adventni venec leta 1838 v Hamburgu izdelal evangeličanski pastor Johann Hinrich Wichern. Ta je leta 1833 v Hamburgu ustanovil ustanovo Rauhes Haus za skrb sirot in obubožanih otrok. Otrokom s težavnim otroštvom je želel polepšati adventni čas, zato je izdelal lesen obod in nanj namestil štiriindvajset sveč. Štiri večje sveče so označevale adventne nedelje, manjše pa dneve med njimi.

Ker je število dni do božiča različno, ima Wichernkranz, kot se venec imenuje, med osemnajst in štiriindvajset sveč. Adventni venec je Wicheren obesil v molilno dvorano sirotišnice, tako da so otroci vedno vedeli, koliko dni je še do božiča. Poleg tega so se s pomočjo adventnega venca učili šteti. Tradicijo so ponavljali vsako leto, trinajst let kasneje pa so leseni obod pričeli krasiti z zimzelenimi vejicami. Te so sčasoma v celoti zamenjale lesni obod, obred pa se je razširil po vsej Nemčiji.

V zgodnjem dvajsetem stoletju so tradicijo adventnega venca sprejeli povsod po svetu, kjer so živeli kristjani. Največja sprememba, ki jo je adventni venec doživel, je bila v številu sveč. Danes ima večina adventnih vencev le še štiri sveče, ki se prižigajo samo ob adventnih nedeljah. Na vsako adventno nedeljo se prižge tako sveča trenutne nedelje kot tudi vseh predhodnih.

Simbolizem adventnega venca

Tradicionalni venci s svečami so se prvič pojavljali v šestnajstem stoletju. Nemški protestanti so z njimi krasili domove in naznanjali adventni čas. Wichernov venec je nadaljevanje teh tradicij, njegova oblika pa ni imela posebnega pomena. A čeprav so bile oblika in uporabljeni materiali izbrani iz povsem praktičnih razlogov, so jim kasneje nadeli teološke pomene. Danes ima skoraj vsaka sestavina adventnega venca nek globlji, liturgični pomen.

Začnimo z obliko kroga, ki naj bi predstavljala neskončno ljubezen Boga. Zimzelene vejice predstavljajo upanje večnega življenja, sveče pa predstavljajo štiri adventne nedelje ter tudi svetlobo Boga, ki razsvetli svet z rojstvom Jezusa. A to ni vse, vsaka od štirih sveč ima svoj pomen. Po eni razlagi sveče simbolizirajo krščansko videnje upanja (prvi teden), miru (drugi teden), veselja (tretji teden) in ljubezni (četrti teden).

Nekateri adventni venčki imajo v sredini še peto svečo, ki simbolizira prihod božičnega časa in jo včasih imenujejo Kristusova sveča. Običajno je ta sveča bele barve. Prižge se na božično jutro, obeležuje pa rojstvo Jezusa. 

Danes je moč adventne vence kupiti v vsaki trgovini, a najbolj pristen je adventni venec, ki ga naredite sami ali v krogu družine. Tak venec bo zagotovo predstavljal središče prazničnih praznovanj pred božičem in bo vam in vaši družini prinašal prav poseben pomen. 

Gregor je prekaljen pisun, ki je svojo novinarsko pot začel že v osnovni šoli kot založnik, urednik in edini novinar 'Špas revije'. Kasneje je pisal za razne publikacije, kot so Joker in Moj mikro, včasih povsem pomotoma.

Kliknite za komentiranje

Zapiši odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Več v ... Zanimivo

Reklamno sporočilo

Priljubljene objave

Reklamno sporočilo

Najnovejše na Falajflu

Falajfl na Facebooku

Na Falajflu si preberi več o

Na vrh