Čarobni čas zimskega solsticija | zanimivosti

Ljudje so se vedno ozirali k nebu. Od tam je prihajal dež za pridelke. Tam so živeli bogovi v svojih zvezdnih domovanjih. V dolgih zimskih nočeh so naši predniki zrli v nebo v želji, da bi razvozlali skrivnosti kozmosa in si zagotovili dobro in plodno letino, uspešen lov in kar največ zdravja. Zgodnji astronomi so kmalu opazili ključne trenutke v letu, ko se dogajanje na nebu spremeni. Eden takšnih dni je pred nami. Zimski solsticij, najdaljša noč in začetek novega obdobja, v katerem bo sonce vse dlje na nebu.

Zimski solsticij v zgodnjih kulturah

Čas zimskega sončevega obrata je imel velik pomen že v dobi neolitika. To še posebej velja za ljudstva, ki so naseljevala severne geografske višine. Tako je v Veliki Britaniji in na Irskem mnogo najdišč iz kamene dobe, ki kažejo na pomen sončevih obratov. Slavni Stonehenge kaže znake orientacije proti vzhodu sonca na zimski solsticij.

Solsticij je za zgodne družbe pomenil začetek novega leta. Krajša noč in daljši dan sta kmalu pridobila mistični in metaforični pomen. Predkrščanska germanska plemena so solsticij vključila v svoje rituale. Čeprav za njih niso gradili svetišč, so v času solsticija darovali živali in poljske pridelke v gozdovih in gajih.

V časih pred nastankom velikih civilizacij so bili meseci med januarjem in aprilom znani kot meseci lakote. Prav zato so v tem času pripravljali zadnje pojedine. Ker so v tem obdobju zaklali večino goveda, da ga ni bilo potrebno hraniti čez zimo, je bilo svežega mesa v izobilju. Prav tako je bila večina vina in piva, pridelanega čez leto, v tem času že fermentiranega in pripravljenega za zaužitje.

Zima je najhladnejši letni čas, ko narava praviloma spi pod zimsko odejo. Našim prednikom je to predstavljalo čas, ko je primanjkovalo hrane. (Foto: Falajfl)

Praznovanja ob sončevem obratu

Poganski Slovani so ob zimskem obratu slavili praznik kračun. Na ta dan naj bi bile temne sile, povezane s Črnobogom, najmočnejše. Na zimski solsticij naj bi bog sonca Dažbog umrl in se naslednjega dne ponovno rodil kot bog novega sonca, Koleda. V času pokristjanjevanja je bila večina poganskih navad, povezanih s kračunom in Koledo, vključenih v božična slavja.

Poganski Germani so v času zimskega obrata slavili praznik Yule. Čeprav je bil praznik prvotno povezan z divjo jago in bogom Odinom, je v času pokristjanjevanja dobil novo ime in novi namen – božični čas.

Tudi Rimljani so v času zimskega obrata slavili svoj praznik. Sol Invictus, nepremagljivo sonce, je bil prva sirijski bog, ki je pod rimskim cesarjem Avrelijanom postal vrhovni bog Rimskega imperija. Podobno kot drugi bogovi zimskega solsticija, so verniki sonce slavili 25. decembra. Ta zamisel preporoda in začetka novega se je skozi krščanstvo ohranila do danes.

Zimski sončev obrat so slavili in slavijo tudi na drugih koncih seta. Kitajski festival Dōngzhì poteka vsako leto točno na dan sončnega obrata. Festival ima korenine v starodavni filozofiji jinga in janga, ki vesolje vidi v ravnotežju. Kitajci verjamejo, da daljši dnevi, ki prihajajo, prinašajo več svetlobe in tako povečujejo pozitivno energijo.

V letu 2018 bo za nas zimski sončev obrat nastopil 21. decembra ob 23. uri in 23 minut.