Grad Strmol pri Cerkljah | ujeto v objektiv

Grad Strmol leži ob vznožju Dvorjanskega hriba med vasmi Češnjevek, Grad in Dvorjami. Grad je bil postavljen pred koncem trinajstega stoletja, ko je prvič omenjen kot posest vitezov Strmolskih.

Grad naj bi ime dobil po svojih prvih gospodarjih, medtem ko drugi viri trdijo, da se grad imenuje po strmem štefanjskem hribovju. Danes je grad Strmol del državnega posestva Brdo in služi protokolarnim namenom.

Od vitezov Strmolskih do industrialca Hribarja

Strmol na Gorenjskem je eden redkih gradov na Kranjskem, ki je vseskozi ohranil slovensko ime. Moška linija Strmolskih je izumrla v petnajstem stoletju, štajerska veja pa stoletje kasneje.

V letu 1471, ko so Turki razdejali bližnji samostan Velesovo, je bil Strmol v lasti Rainov in ni utrpel škode. Strmol je povezan z zgodnjim protestantizmom, saj je bil njegov lastnik Franc Rain med prvimi simpatizerji protestantizma. S Primožem Trubarjem je navezal stike že ob njegovem prvem prihodu v Ljubljano v letu 1536. Trubarja in rodbino Rain je povezovalo prijateljstvo, dokler ni bil letu 1565 dokončno pregnan iz Kranjske.

Dvorec Strmol je postal eno od središč protestantizma, njegovi graščaki pa so hranili obširno knjižnico protestantske literature. Protireformacija je močno prizadela Raine s Strmola in del družine se je odselil iz dežele. Leta 1634 so zadnji potomci Rainov dvorec prodali in se izselili.

V sedemnajstem stoletju je na dvorcu prebival Konrad baron Ruessenstein, ki je v okolici dvorca iskal dragocene rude. Kot poroča Valvasor, mu je celo uspelo najti skromno zlato žilo v Dvorjanskem hribu za gradom. Njegov sin Henrik Kondard je bil navdušen alkimist, a slab gospodar in na podlagi zadolžnice je grad izgubil. Sledilo je pravdanje, ki je trajalo skoraj pol stoletja, od leta 1704 do 1752. Henrik razsodbe ni dočakal, čeprav je njegova rodbina v njej prevladala.

Od sredine osemnajstega stoletja do zadnjega lastnika je Strmol večkrat menjal lastnike. Najprej so njegovi lastniki postali Zoisi, a so posest kmalu prodali. Zadnji predvojni lastnik posesti je bil Rado Hribar, industrialec, bančnik in zbiralec umetnin. Hribar je grad kupil leta 1936 in ga temeljito obnovil ter ga napolnil s svojo zbirko umetnin. Z ženo Ksenijo sta graščini dala današnjo podobo, leta 1944 pa so ju usmrtili partizani. Po vojni je Strmol prešel v državno last in ni bil požgan.

Grad Strmol v času Valvasorja. Iz skice je razvidno, da grad ne služi več primarno obrambni funkciji, saj so obrambne line v zunanjem obzidju že povečane v okna. Lepo je viden tudi vhod na južni strani, medtem ko je danes glavni vhod na severni stavbi objekta (Skica: J. V. Valvasor)

Grad Strmol danes

Jedro gradu je stolpasta stavba iz poznega srednjega veka. V sedanji obliki je bil dvorec izoblikovan v pozni renesansi in baroku. Osrednjo stavbo obdaja nizko štirikotno obzidje, utrjeno s kvadratnimi vogalnimi stolpiči. Pod gradom je bil nekdaj ribnik z dvižnim mostom, ki je ščitil pred vpadi Turkov. Danes je na južni strani pod gradom umetno zasnovano jezerce. Grad je lepo ohranjen, s parkom pa je dobro ohranjena in izjemno slikovita celota, umeščena ob vznožje Dvorjanskega hriba.

Po osamosvojitvi so sorodniki pokojnih zakoncev Hribar leta 1992 vložili zahtevo za vrnitev premoženja. Ducat let kasneje je bil grad vrnjen lastnikom in razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Država je grad odkupila za pet milijonov evrov, vrnjene pa so bile nekatere slike, ki ostajajo v posesti Narodne galerije.

Grad hrani bogato zbirko zgodovinskega pohištva, slik in drugih starin. Ko ne služi potrebam protokola, je na voljo za poroke in druge prireditve. Deluje tudi kot luksuzen butičen hotel, ki gostom nudi doživetje grajskega življenja. Po gradu potekajo tudi vodeni ogledi, na katere se je potrebno predhodno prijaviti. V neposredni bližini deluje kavarna Strmol, ogledati pa si je moč tudi stalno razstavo o zakoncih Hribar, ki je postavljena v Kongresni pristavi kavarne.

Grad, dvorec ali trdnjava?

Strmol je bil zgrajen kot grajsko poslopje, najverjetneje za ministeriale Andeških grofov. V fevdalizmu so bili sem šteti pripadniki višjega sloja nižjega plemstva, ki so opravljali vojaško (militi) ali upravno (ministeriali) službo pri višjem plemiču. V času turških vpadov so grad obzidali z obrambnim zidom in je služil kot obrambna utrdba. V renesančnem času je bil Strmol tako predelan, da je pravilna oznaka za objekt dvorec. Vendar tega nikar ne poskušajte pojasnjevati osebju gradu Strmol, ker jih ne zanima. Grad preprosto zveni bolj mogočno kot dvorec.

Falajfl na Strmolu

Za grad Strmol smo vedeli že nekaj časa, a kot protokolarni objekt ni deloval najbolj pristopno. Po našem obisku cerkve sv. Ane v Tunjicah smo svojega navigatorja povprašali po bližnjih gradovih in slabih deset kilometrov oddaljeni Strmol se ni več zdel nedosegljiv. Pognali smo se po makadamskih poteh, ki služijo domačinom in turistom, in v dobre četrt ure smo sedeli pred kavarno in uživali v čaju. Sledil je hiter ogled zunanjosti, za kaj več pa nismo imeli časa, saj so nas v uredništvu že težko pričakovali.

Grad Strmol na zemljevidu

Galerija fotografij Gradu Strmol