Povežite se z nami

spletni magazin o hrani, naravi, turizmu in zabavi

1917 film, Sam Mendes
Foto: Universal Pictures

Film

1917 | film

Sredi prejšnjega desetletja je prva svetovna vojna spet vkorakala v družbeno zavest. Novi dokumentarci, filmi in celo igre so hiteli unovčiti obujeno zanimanje ter morda posijati luč na brezmejno človeško trpljenje, ki je bilo posledica spopada imperijev. Zaradi kulturnega vpliva anglofonskega sveta smo tudi pod Alpami deležni njihovega pogleda na konflikt. Kar je problematično. Med prvo vojno so bili tako Američani kot Angleži na strani sovražnika. Naši predniki so se borili za cesarja. Zato bomo film 1917 Sama Mendesa gledali enako objektivno kot Kim Jong Un poroča o svoji teži.

Junakovo potovanje

V naratologiji, ki je čisto prava beseda, se pogosto pojavlja kliše junakovega potovanja. Pod tem pojmujemo širok nabor zgodb, ki pripovedujejo zgodbo junaka, ki se odpravi na dogodivščino, v odločilni krizi osvoji zmago, nato pa pride domov spremenjen ali preoblikovan. Ti osnovni koraki pogosto služijo kot ogrodje, na katerega ustvarjalci nato obesijo kompleksno zgodbo. A ne Sam Mendes. Zanj je junakovo potovanje točno to, kar piše v slovarjih.

Junak zgodbe je desetnik Will Schofield (George MacKay). Ali pa je naš junak desetnik Tom Blake (Dean-Charles Chapman). Tega spočetka ne moremo vedeti, saj se na potovanje odpravita skupaj. Njuna naloga je dostaviti pomembne ukaze polkovniku Mackenziju (Benedict Cumberbatch), poveljniku drugega bataljona pehotnega regimenta iz Devonshira. Zavezniki so izvedeli, da je bil umik nemške vojske strateški in da so bataljonu pripravili past. Če načrtovanega napada ne ustavijo, bodo žrtve grozovite.

V nikogaršnjo deželo

Piše se šesti april leta 1917. Amerika bo kasneje istega dne vstopila v vojno, a zaenkrat v Franciji silam nemškega cesarstva nasprotujejo le vojaki britanskega imperija. Vojna bo kmalu vstopila v četrto leto, zmaga pa se zdi vse bolj oddaljena. V senci samotnega drevesa Tom in Will uživata v začasnem zatišju, dokler ju ne zdrami poveljnik z ukazom. Tom mora najti prostovoljca in se javiti pri generalu Erinmoru (Colin Firth). Ker je bil Will v bližini, ga potegne s seboj in skupaj napravita prve korake na svojem potovanju.

Režiser Mendes se je odločil za uporabo posebne snemalne tehnike neprekinjenega kadra. Kamera spremlja junaka na potovanju brez reza in brez spremembe kadra. Vede se kot tretji član odprave in gledalca postavi v ob bok svojih glavnih junakov. Gledalec vidi, kar vidita junaka. Ko iz umazanega obrambnega jarka prvič stopita v neznano, se tja podamo z njima. Ko gazita skozi blato in trupla, smo z njima in ko raziskujeta zapuščene sovražnikove rove, trepetamo za vsako senco. Trik deluje, dokler zgodba vzdržuje napetost. Zagotovo bo do konca filma prišel vsaj en in skoraj zagotovo ne drugi. A dokler ne vemo, kateri od njiju bo preživel, je vsak korak pol napetosti. Sledi najmanj šokanten pokvarljivček v zgodovini filma.

Prelomnica filmske tehnologije

Nekako na polovici filma se zgodi ‘nepričakovano’ in dovršena iluzija zbledi v cenen čarovniški trik iz otroške knjige. Ko po junakovi poti hodi samo še en, pot postane le še cesta. Zunanji pogled mora zamenjati introspekcija. Dokumentarno kamero mora zamenjati pripovedovalna, ki razkriva čustvena stanja junaka in nam tako približa njegovo trpljenje. Pogumen režiser bi se ob ključnem trenutku odločil zamenjati tehnični pristop. Mazač bi ostal zvest svojemu triku do konca, tudi ko ga občinstvo obmetava s paradižniki.

Mendes ostaja zvest pristopu, ki ga je izbral za svoj film. Naš junak se sooča z nevarnostmi, jih premaguje, večkrat se znajde na robu smrti, a se nekako reši. Ranjen, zmlet in strt, a živ. Ves čas mu sledi kamera, ki gre za njim skozi rove, na odprte poljane, v porušena mesta in skozi divjo reko do njegovega cilja. Film vzdržuje iluzijo neprekinjenega kadra z uporabo tehničnih in digitalnih trikov, ki so so bolj ali manj dobro skriti. Tehnično je film vrhunski dosežek, ki si zasluži vseh nagrad.

April 1917

Angleško uradno poročilo 2. aprila. Vzeli smo vasi Francilly-Selency in Holnoy. Do St. Quentina sta še dve milji hoda. Dalje smo vzeli gozd St. Quentin, Templeux le Grand in Anclette Ferme, dve milji od Heudicourta. Napadli smo nato in vzeli bojni črti desetih milj strelske jarke, katere je sovražnik močno branil, ker tvorijo del prednje sovražne črte med Bapaume in cesto Combrai-Arras. S tem podjetjem, ki se mu je sovražnik besno upiral, smo zasedli vasi Doigmes, Louverval, Noreul, Longatte, Ecoust-St.-Mein in Croisilles.

Slovenec, Ljubljana, dne 5. aprila 1917

Na francoskem bojišču hudi boji na črti Peronne-Cambrai v Flandriji, kjer so Angleži zopet nekoliko napredovali in zasedli 8 trgov in vasi. Južno od mesta Ripont v Champagni se pa Francozi pripravljajo na nove velike napade. Na ostalem delu bojne črte izvanredno hudi artiljerijski boji in boji zrakoplovcev. Angleška vlada je zopet odredila po vsej Angliji nova prebiranja (nabornikov).

Straža, Maribor, dne 6. aprila 1917

Po hudem bobnečem ognju, ki je trajal po več ur, je prišlo dne 9. aprila zjutraj pri mestu Arras do bitke, ki se jo sme prištevati med najsilnejše v tej svetovni borbi. V širokosti 20 km napadajo Angleži nemške postojanke na črti Arras- Cambrai z nečuveno silovitostjo in z vsemi sredstvi moderne vojne tehnike. V borbo posega eden milijon Angležev. V tej velikanski borbi se Angležem ni posrečilo predreti nemške bojne črte, pač pa se jim je posrečilo, vzhodno in severovzhodno od Arrasa udreti v prve nemške bojne črte. Posebno hudo sta bili prizadeti dve nemški diviziji, ki sta imeli nalog, ustaviti angleški naval.
Angleško uradno poročilo z dne 10. aprila pravi, da so Angleži vjeli 11.000 Nemcev, vplenili 100 topov in 163 strojnih pušk.
Angleška poročila iz Londona zatrjujejo, da hočejo Angleži za vsako ceno predreti nemško fronto na Črti Arras—Cambrai.
Bitka pri Arrasu se nadaljuje z vso silovitostjo.

Straža, Maribor, dne 13. aprila 1917

Falajfl pove svoje mnenje

Sam Mendes nas popelje na grozljivo potovanje skozi morijo prve svetovne vojne na sijočem konju sodobne tehnologije, ki pa se vse prekmalu zatakne v lepljivem blatu plehke zgodbe. Tehnični čudež kamere, scenografije in kostumov nas potegne stoletje v preteklost in nas postavi v bedo bojevanja v jarkih. Soočamo se z nevarnostmi, dihamo s svojimi junaki in čutimo njihov strah. Dokler naša vpletenost na lepem ne izpuhti in nam ostane dovršen tehnološki blišč brez razloga.

Poleg našega junaka, ki svoje delo opravi solidno, so v stranskih vlogah uveljavljeni in sposobni igralci, ki solidno opravijo svoje vloge. Ker film poteka ‘v živo’, žal noben nima priložnosti, da bi njihov lik zaživel ali bil več kot govoreča kulisa. Ker naš junak v časovni stiski potuje med dvema točkama, ni razloga, da bi si vzel za postanke več časa, kot je nujno pomembno. Morda je Mendes menil, da bo časovna stiska zadoščala za vzdrževanje napetosti, a se je hudo motil. Tudi znatni porast akcije v zadnjem delu filma ne reši povprečnosti.

Ocena: dobro | 3,5

Gregor je prekaljen pisun, ki je svojo novinarsko pot začel že v osnovni šoli kot založnik, urednik in edini novinar 'Špas revije'. Kasneje je pisal za razne publikacije, kot so Joker in Moj mikro, včasih povsem pomotoma.

Kliknite za komentiranje

Zapiši odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Več v ... Film

Reklamno sporočilo

Priljubljene objave

Reklamno sporočilo

Najnovejše na Falajflu

Falajfl na Facebooku

Na Falajflu si preberi več o

Na vrh