Zima, zima bela | ujeto v objektiv

Zima je ekstremen letni čas, podobno kot poletje. Pozimi so zunanje temperature najnižje in dnevi najkraši, zato ni bila dobrodošla med našimi predniki, ki so se za preživetje zanašali na poljedelstvo. Obdobje največje poledenitve se je končalo pred približno 20.000 leti, od tedaj pa se ledeniki umikajo na skrajna pola. V naših krajih so še danes vidne posledice na okolju, ki so jih za seboj pustili umikajoči se ledeniki.

Zakaj zima in zakaj zdaj?

Letni časi so posledica Zemljine nagnjene osi, nikakor pa ni povezana z oddaljenostjo Zemlje od Sonca. Naš planet se svoji zvezdi najbolj približa v začetku januarja, približno dva tedna po zimskem solsticiju, sredi zime na severni (naši) hemisferi. Ker krožnica našega planeta ni povsem okrogla, je razlika med obema točkama približno 5 milijonov kilometrov. To se morda zdi nevarno blizu, a je Zemlja tudi na najbližji točki od sonca oddaljena varnih 147 milijonov kilometrov.

Nagnjenost Zemljine osi vrtenja vpliva za količino svetlobe, ki pride na tla. Ker je planet v zimskih mesecih nagnjen stran od Sonca, energija svetlobe do tal pride pod bolj ostrim kotom in površino segreva manj časa kot poleti.

Starka zima

Naši predniki so se zime bali in jo spoštovali. Za ljudstva, katerih vir preživetja je bilo poljedelstvo in živinoreja, je zima vse leto predstavljala nevarnost na obzorju, na katero se je bilo treba pripraviti. Zima je čas, ko nič ne raste, ko je zemlja prekrita s snegom in ko je preživetje odvisno od zalog, ki so se nabrale med letom. Zato so ljudje vse leto delali, da bi se pripravili na zimo in hkrati vneto molili, da bi bila le-ta čim bolj mila.

Pri nas se zima pogosto prikazuje kot starka. S hladno roko se dotika krajine in jo potisne v spanec, zato se je težko izogniti povezavi s smrtjo. Po drugi plati se v zimskem času misli hitro obrnejo k prijetnejšim stvarem. Praznovanja v času zimskega solsticija so prisotna v večini kultur severne Evrope, povezane pa so s svetlobo, veseljem, srečo in obdarovanjem. Ko se rajanja končajo, pa se misli obrnejo k pomladi. Tudi naši kurenti pričnejo zimo odganjati že v februarju, ko pri nas pogosto najbolj močno sneži.

Lepota zime

Naseljenci enaindvajsetega stoletja z Zemljo nismo povezani v enaki meri kot naši predniki. Tehnologija nam omogoča redno preskrbo s hrano skozi vse leto. Jagode, grozdje in sveža zelenjava v januarju niso čudež, pač pa vsakdanjik. Prav zato si lahko privoščimo na zimo gledati drugače.

Sneg je za večino med nami največja tegoba in hkrati radost zime. Hladu je dokaj enostavno uiti ob pečeh, za radiatorji ali pod klimatskimi napravami, sneg na cesti pa za mnoge ostaja nerešljiva uganka. Vendar je pogled na zasneženo pokrajino pomirjujoč. Zemlj, pokrita z odejo, počiva podobno kot počiva dete v zibelki. Spokojnost narave in nizko sonce pokrajino predrugači, jo naredi magično in skrivnostno. Čas se pozimi nekoliko upočasni, mi pa imamo priložnost za introspekcijo, počitek in druženje v krogu domačih. Četudi vsak med nami bulji v svoj ekran.

Falajfl pozimi

Lepote zime poskušamo ujeti v objektiv, kolikor nam to dopuščajo razmere. Letošnja zima je varčevala s snegom do ranega februarja, a potrudili smo se, da smo posneli nekaj zanimivih fotografij. Če nas spremljate na Instagramu, ste nekatere med njimi gotovo že videli.