Povežite se z nami

spletni magazin o hrani, naravi, turizmu in zabavi

Čopova rojstna hiša v Žirovnici | ujeto v objektiv

Čopova rojstna hiša stoji v Žirovnici pod pobočji Karavank (Foto: Falajfl)

Kraji

Čopova rojstna hiša v Žirovnici | ujeto v objektiv

Na najbolj severnem delu Ljubljanske kotline, na ravnici pod Stolom, stoji rojstna hiša Matije Čopa. Čopova rojstna hiša je danes muzej in sedež Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica. Hiša je tudi prva postojanka na Poti kulturne dediščine, ki povezuje rojstne hiše znanih Slovencev, rojenih na območju, ki mu domačini pravijo Kašarija. Zavrtimo torej kolesa časa za dobri dve stoletji nazaj in si poglejmo, kdo je bil Matija Čop.

zirovnica-rojstna-hisa-matija-cop-foto05

Čopova spominska soba je zaklad informacij o njegovem življenju in delu (Foto: Falajfl)

Čóp! velikán učenósti

Matija Čop se je v zgodovino zapisal kot prvi slovenski jezikoslovec. V Poharjevi hiši se je rodil 26. januarja leta 1797 kot prvi sin Matije in Elizabete Čop. Čopova rojstna hiša je od Prešernove hiše v Vrbi oddaljena le dobre pol ure hoda, fanta pa sta se prvič srečala leta 1813 v župnišču na bližnjih Rodinah. Čop je bil dobra tri leta starejši od Prešerna in je mlajšega vrstnika spodbujal pri šolanju in njegovem delu.

Čop je odraščal v viharnih časih. Leta 1803 so se pričele napoleonske vojne, ki so s prekinitvami trajale vse do leta 1815. Jeseni leta 1807 je mladi Čop pričel obiskovati ljudsko šolo v Ljubljani. Zaradi bližajočih se sil Napoleonove Grande Armée so pomladi leta 1809 zaprli vse šole v Ljubljani in Čop se je vrnil domov.

V bližnjih Motnjah ga je pod svoje okrilje vzel stari oče pisatelja Janka Kersnika. Takrat star 26 let je Janez Krstnik Kersnik v času, ko so bile šole zaprte, mlademu Matiji pomagal pri predmetih, s katerimi je imel težave. Čop se je hitro učil in odtlej je bil vedno odličen učenec. Jeseni 1810 se je vpisal na gimnazijo, ki jo je z odliko končal leta 1814. V tem času je Francija tudi izgubila Ilirske province, ki so bile ponovno vključene v Avstrijsko cesarstvo.

Čop je bil vse življenje navdušen učenec, ki je veliko prostega časa prebijal v knjižnicah. Knjižna dela je rad bral v izvirniku, zanimale pa so ga stare književnosti. Kadar se mu je ponudila priložnost, da se nauči novega jezika, jo je vedno izkoristil in do konca življenja je znal že devetnajst jezikov.

zirovnica-rojstna-hisa-matija-cop-foto08

Brez velike skrinje si ni bilo mogoče predstavljati življenja v kmečkem gospodinjstvu (Foto: Falajfl)

Profesor, jezikoslovec in knjižničar

Matija Čop je leta 1817 končal študij filozofije, ki je bil potreben za njegov izbrani poklic gimnazijskega profesorja. Po vrnitvi v Ljubljano je nekaj časa študiral bogoslovje, a je kmalu spoznal, da duhovniški poklic ni zanj in naslednje leto je opravil potrebne izpite za profesorja na gimnaziji. Leta 1820 se je zaposlil kot profesor klasičnih jezikov na gimnaziji na Reki, kjer je ostal dve leti.

Njegovo službovanje na Reki je bilo kratkotrajno, saj je moral delovno leto zapustiti, ko je mesto prišlo pod ogrsko upravo. Nekaj časa je delal na lvovski univerzi v današnji Ukrajini. V Ljubljano se je vrnil leta 1827 in dobil službo gimnazijskega profesorja, čeprav z njo ni bil zadovoljen. Ko se je leta 1828 sprostilo delovno mesto knjižničarja licejske knjižnice, je kot velik ljubitelj knjig takoj zagrabil priložnosti in leta 1830 uradno postal novi predstojnik knjižnice. Delo je opravljal do smrti pet let kasneje, ko je med plavanjem utonil v reki Savi pri Tomačevem.

zirovnica-rojstna-hisa-matija-cop-foto09

Peč v velikem skupnem prostoru je prijetno ogrevala pohodnike po Poti kulturne dediščine, ki so si med počitkom ogledali film (Foto: Falajfl)

Čopova rojstna hiša

Hiša, v kateri se je rodil Matija Čop, je stala že v šestnajstem stoletju. Najstarejši ohranjen del stavbe je nekdanja klet, ki je bil tudi edini zidan del stavbe. Kot je bilo v navadi na Kranjskem, sta bila tako bivalni kot gospodarski del stavbe lesena. V sedemnajstem stoletju je bila pozidana kašča, kasneje pa je bil na dvorišču dodan še prizidek. V devetnajstem stoletju je stavba tudi dobila današnji pravokotni tloris.

Hiša je bila v zasebni lasti do leta 1988, ko je bila odkupljena, šest let kasneje pa so bila zaključena obnovitvena dela. Zgradba je bila povrnjena v obliko, ki jo je imela za časa Čopovega rojstva konec osemnajstega stoletja. Po rekonstrukciji je bila odprta za javnost. V njej so danes, poleg prostora Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, še prireditveni prostor ter dve stalni zbirki. Prva je Čopova spominska zbirka, v nekdanji kleti pa je danes arheološka razstava z najdišča Ajdna. Na skalni vzpetini so odkrili najdbe iz tretjega tisočletja pred našim štetjem, hrib pa je bil poseljen tudi v rimski dobi.

zirovnica-rojstna-hisa-matija-cop-foto11

Čopova rojstna hiša v Žirovnici gosti tudi zbirko najdb z bližnjega najdišča Ajdna (Foto: Falajfl)

Falajfl na obisku

Matija Čop je danes poznan zaradi udeležbe v slovenski jezikovni vojni in zavoljo prijateljevanja s Prešernom. Slednji je v njem videl velikega učenjaka, Čop pa v Prešernu izjemnega literata, ki bi znal izpeljati tudi zahtevnejše projekte. Nedvomno je Čop s svojim globokim poznavanjem antične in klasične literature ter umetnostnih zvrsti Prešerna navdušil za pisanje sonetov v slovenščini.

Prešeren je prijateljstvo s Čopom močno cenil in je bil po njegovi nenadni smrti neutolažljiv. Čopu je posvetil več svojih del, med njimi tudi epsko pesnitev Krst pri Savici, elegijo v nemščini ter nagrobni napis. Desetletje po prijateljevi smrti je spesnil še pesem V spomin Matija Čopa.

V hiši v središču Žirovnice smo se ustavili med našim pohodom po Poti kulturne dediščine Žirovnica. Hiša je bila polna radovednih obiskovalcev vseh starosti, ki so si z zanimanjem ogledali razstave. V največji sobi je potekala projekcija filma, ki je utrujenim pohodnikom nudila odlično priložnost za počitek, preden so se spet podali na pot. Tudi mi smo kmalu vzeli pot pod noge, saj nas je čakalo še mnogo zanimivosti, ki jih ima ponuditi Kašarija.

Lokacija Čopove rojstne hiše na zemljevidu

Galerija fotografij Čopove rojstne hiše

Gregor je prekaljen pisun, ki je svojo novinarsko pot začel že v osnovni šoli kot založnik, urednik in edini novinar 'Špas revije'. Kasneje je pisal za razne publikacije, kot so Joker in Moj mikro, včasih povsem pomotoma.

2 komentarja

2 Comments

  1. Pingback: Obiskali smo čebelnjak Antona Janše v njegovi rodni Breznici

  2. Pingback: Obiskali smo čebelnjak Antona Janše na njegovi rodni Breznici

Zapiši odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Več v ... Kraji

Reklamno sporočilo

Priljubljene objave

Najnovejše na Falajflu

Falajfl na Facebooku

Na Falajflu si preberi več o

Reklamno sporočilo Booking.com
Na vrh