Joker | film

Ko je režiser Todd Phillips (Prekrokana noč) iskal navdih za svoj Gotham, ga je našel v New Yorku z začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja. Nekoč belo mesto na griču so stresali predsmrtni krči. Po desetletju družbenih nemirov so mesto v trumah zapuščali beli prebivalci srednjega sloja. Bežali so v predmestje, za njimi pa je ostala luknja v prihodkih, ki jih mesto ni moglo zapolniti. Naftna kriza in recesija sta mesto v prvih polovici sedemdesetih stala pol milijona delovnih mest. Sod je bil zvrhano poln smodnika. Potreboval je le še iskro. Je to lahko Joker?

Kralj komedije

Todd Phillips (Prekrokana noč 2) si je želel postati čisto pravi režiser. Njegovi filmi (Prekrokana noč 3) so služili milijarde, a so jih kritiki spregledali. Iskal je projekt, kateremu bi lahko vtisnil svoj režiserski pečat. Zamislil si je resno študijo psihološko motenega človeka, ki ga zanemarjanje družbe oropa človečnosti, in v njem najde svojega krvnika. Todd Phillips je hotel postati Martin Scorsese. Sposodil si je njegovo mesto, sedaj je iskal svojega Roberta De Nira. Našel ga je v Joaquinu Phoenixu.

Joaquin Phoenix je izjemno resen Igralec. Z veliko začetnico. Zelo resen torej. Kot tak se je z dušo in telesom vrgel v vlogo Arthurja Flecka. Ne da bi pomislil na oskarja, za katerega je nekoč rekel, da je sranje, se je vrgel v vlogo potlačenega, psihološko motenega izobčenca s tragičnim otroštvom. Poleg igranja resnične osebe je to najhitrejša bližnjica do oskarja za glavno moško vlogo.

Dojenčkov prvi Joker

Marvel nas je naučil, kakšen mora biti pravi stripovski film. Gledalci imajo od takšnega filma določena pričakovanja, katera je moč izpolniti le z gigantskimi proračuni. A če filma ne producira super podgana, ki ima svoj brlog na Floridi, uspeh ni zagotovljen. Studio bratov Warner, ki ima v lasti DC stripe (Batman, Superman, itd.), je za tri stripovske filme, Liga pravičnih, Batman proti Supermanu in Jekleni mož, vložil krepko prek milijardo dolarjev. Svoje rivalstvo z Miki Miško so drago plačali in izpadli kot velik poraženec.

Joker ni prvi film na poti, po kateri želi Todd Phillips priti do kariere resnega režiserja. Leta 2016 je za Warner režiral Vojni psi, ki ni požel pričakovanega uspeha. Todd se je odločil, da vsebina filma ni pomembna, če ga uspe prodati kot nekaj, kar želijo ljudje videti. In ljudje hočejo videti dobre stripovske filme. Dober stripovski film ni nujno glasen in barvit, zadošča že, če je izjemno preprost, tematsko plitev in družbeno ‘relevanten’. Zato je šel do Warnerja in prosil, da mu zaupajo Jokerja. Studio je imel za privolitev le en pogoj – porabiti ne sme čisto nič denarja.

Fort Apache, Bronx

Za stripovske filme je čisto nič denarja petdeset milijonov. Toliko jih je Phillips dobil in sedemdeset jih je tudi porabil. A umetnost nima cene. Gremo sedaj k zgodbi. Naš protijunak je Arthur Fleck (Joaquin Phoenix), duševni bolnik. Preživlja se kot klovn po naročilu. Njegovo delo je slabo plačano in ponižujoče, a mu omogoča držati ravnotežje na ostrem robu med preživetjem in bedo. Živi sam z ostarelo materjo v zanikrnem stanovanju. Njegovo otroštvo je zavito v meglo. Svojega očeta ni poznal. To zna biti pomembno kasneje.

Ker je Gotham New York, je stanje v mestu porazno. Mestni proračun je pred kolapsom, ker se je večina davkoplačevalcev preselila v predmestja. Tisti, ki so ostali, so neto prejemniki socialnih transferjev. Soočena z velikim proračunskim primanjkljajem mestna uprava reže stroške v vseh službah. Smetarji že dolgo ne pobirajo več smeti, na udaru pa sta tudi policija in zdravstvo. To zna biti pomembno kasneje.

Arthur še ima službo. Na prometni ulici vrti napis “VSE MORA ITI” (Everything must go). Skupina mladeničev ukrade tablo, zato se Arthur poda za njimi. Ujame jih v samotni ulici, kjer ga z napisom dobesedno lopnejo po betici. Za dobro mero ga pretepejo, ko se zvija na tleh v umazaniji in lastni krvi. Gledalci sočustvujemo s psihopatom. Arthur obišče svojo socialno delavko, kateri zaupa svoje tegobe in sanje. Rad bi postal komik. Želi, da se ljudje smejijo. To zna biti pomembno kasneje.

Postati Bernhard Goetz

Po njegovem napadu mu sodelavec, prav tako klovn, v roke potisne pištolo. V ponorelem svetu mora vsak poskrbeti za svojo varnost. Ko mu med nastopanjem v bolnišnici ta pade na tla, izgubi delo. Med obiskom pri socialni delavki izve, da je mesto ukinilo program za mentalno zdravje. Od matere izve šokantno ‘resnico’ o svojem ‘očetu’ in sočutna soseda je edini žarek upanja v njegovem življenju, ki je na isti poti kot mesto. V pekel.

Arthur je blizu dna, zato je čas, da se zaneti iskro. Ko ga na podzemni železnici napadejo pijani uslužbenci korporacije Wayne, uporabi svojo pištolo in pobije vse tri. Premožni japiji so simbol bogastva in moči, ki jo je nori Arthur vzel nazaj. Na hitro se mestu zgodi ‘Okupirajmo Gotham’, le Anonymous maske zamenjajo maske klovna. Začel se je upor.

Nori Arthur je okusil moč in zmagoslavje maščevanja. Osvobojen zdravilne meglice tablet se poda na pot svoje ambicije, da bi postal komik. Nastopi v klubu s predvidljivimi rezultati. A ne brez posledic. Njegov nastop predvajajo v večerni variete oddaji, voditelj katere je Arthurjev idol, Murray Franklin (Robert De Niro). Čeprav se mu Murray odkrito roga, je njegov nastop priljubljen med gledalci, zato Arthurja povabijo na oddajo. A policija mu diha za ovratnik in pritisk se stopnjuje. Vžigalna vrvica je prižgana, Joker pa počasi zmaguje nad Arthurjem.

Falajfl pove svoje mnenje

Joker ni slab film, čeprav še zdaleč ni tako dober kot je priljubljen. Je prvi film za odrasle (primeren za starejše od 16 let), ki je svojemu studiju zaslužil več kot milijardo dolarjev. Kot površna psihološka študija in osnovnošolska kritika kapitalizma je film skoraj brez akcije. V odsotnosti akcijskih vložkov je v ospredje potisnjena igra, v prvi vrsti Joaquina Phoenixa. Arthur je drugačna vrsta Jokerja, kar mu omogoča, da stopi iz sence Heatha Ledgerja.

Joker je hkrati tista nadležna podzvrst stripovskega filma, ki prikazuje metamorfozo običajnega človeka v super junaka, le da je Joker hudobec. Problem Jokerja je, da je umsko neuravnovešen. Njegovi avtorji so se zgledovali po filmu “Mož, ki se smeji” (1928), v katerem je obraz glavnega lika, Gwynplaina, zamrznjen v večni demonski nasmešek. Gwynplaine najde ljubezen in svobodo. Film je zagotovo vplival tudi na Todda, ki nam je podtaknil Zazie Beetz v vlogi razumljive samohranilke, ki Arthurju vpliva upanje. Todd pripoveduje zgodbo Jokerja o Jokerju, ki je vse prej kot verodostojen pripovedovalec.

Na koncu koncev Joker ne pove nič novega in k tistemu, kar pove, ne doda nič zanimivega. Je povprečen film z intelektualno globino luže, ki se pretvarja, da je Marianski jarek. Rešuje ga, kot smo že rekli, Joaquin Phoenix, ki je predan, a hkrati povsem napačen za vlogo. Enako velja za Roberta De Nira, ki ni bil smešen kot Rupert Pupkin in tak ostaja kot Murray Franklin. Bobby je preveč podoben svojemu liku iz filma ‘Analiza pa taka’ (Harold Ramis), da bi kogarkoli prepričal, da je Johnny Carson.

Ocena: dobro | 3