Razvaline gradu na Kalcu | ujeto v objektiv

Med travniki in griči Pivške doline, med Nanosom in Snežnikom, stojijo ruševine gradu na Kalcu. Postavljen sredi sedemnajstega stoletja je bil grad Kalec središče manjšega posestva, v zgodovino pa se je zapisal predvsem kot zadnji dom pesnika in skladatelja Miroslava Vilharja. Danes je od gradu, ki sameva že dobro stoletje, ostalo le nekaj sten in dobro ohranjen stolp. S ceste proti gradu vodi kostanjev drevored, grad pa obkroža nasad starodavnih lip.

Upodobitev gradu Kalec na Valvasorjevi litografiji iz leta 1679, kar je kmalu po njegovi izgradnji.

Zgodovina gradu na Kalcu

Območje, na katerem stoji grad Kalec, je bilo naseljeno že v antiki. Na kraju, kjer danes stoji grad, so naselje verjetno postavili že Rimljani. O tem pričajo najdbe grobišča iz tiste dobe. Prvi grad je bil postavljen v sedemnajstem stoletju. Ko ga je upodobil Valvasor leta 1679, je bil grad tako skoraj povsem nov in v lasti graditeljev, plemenitih Stembergov.

Prvič je grad menjal roke že v sedemnajstem stoletju. Leta 1686 se je za nakup zanimal Adam Pettenegg, vendar je prodajo preprečila kneginja Marija Ana Turjaška. Plemiči s Turjaka v gradu niso živeli, grad na Kalcu pa je pogosto menjaval lastnike. Nesrečno posestvo se je konec osemnajstega stoletja znašlo na dražbi in končno prešlo v last rodbine Vilhar februarja 1786.

Rodbina Vilhar je v gradu živela do leta 1903. Tega leta je tedanja lastnica, Marija Vilhar, posestvo prodala devetim posestnikom iz bližnje vasi Bač. Po prvi svetovni vojni je pričel grad razpadati, prebivalci pa so se naselili po bližnjih vaseh. Zapuščeni grad so med drugo svetovno vojno za srečanja uporabljali aktivisti protifašistične organizacije TIGR. Danes je grad Kalce v ruševinah. Stoji le še obnovljen stolp.

Grad Kalec je bil pred stoletjem zapuščen in prepuščen elementom. Danes se je ohranil le stolp, ki ga domačini redno vzdržujejo, preostanek poslopja pa je v ruševinah. (Foto: Falajfl)

Grad Kalec in slovensko domoljubje

Slovensko narodno prebujanje je svoj vrh doseglo sredi 19. stoletja. Težnja po slovenski narodni identiteti osamljenega gradu v dolini Pivke ni obšla, pač pa je tu našla enega svojih večjih podpornikov. Grad Kalec je bil v tem času v lasti Miroslava Vilharja, slovenskega skladatelja, pesnika, novinarja, založnika in politika. Vilhar je študiral pravo v Gradcu in na Dunaju ter prva dela objavljal v nemščini. Šele po vrnitvi v rodne kraje se je pričel zavedati pomena slovenske narodnosti.

Vilhar se je začel načrtno učiti slovenskega jezika in že dve leti kasneje izdal svojo prvo slovensko pesem. Sodeloval je pri vseh vodilnih časopisih s prispevki o domačih krajih. Leta 1858 je na grad Kalec za učitelja Vilharjevim otrokom prišel Fran Levstik. Slednji je istega leta objavil svojo slovito povest o Martinu Krpanu. Vilhar je Levstika uporabil tudi za kritiko svojih del, čeprav z mnenjem slednjega pogosto ni bil zadovoljen.

Leta kasneje, pomladi leta 1869, je Vilhar na svojem posestvu organiziral šesti vseslovenski tabor. Na taborih so izražali podporo jezikovni enakopravnosti in zedinjeni Sloveniji. V tem času je Vilhar že bolehal in le dve leti kasneje je umrl na svojem gradu Kalec. Z njim se je tudi zaključila zgodba gradu na Kalcu, saj je v njem živela le še njegova vdova.

Razvaline gradu Kalec stojijo na rahli vzpetini sredi nasada stoletnih lip (Foto: Falajfl)

Falajfl na obisku

Ruševine gradu Kalec so privlačna postojanka vsakega obiskovalca Pivške kotline. V bližini nekdanjega gradu se nahaja eden izvirov reke Pivke, ob večjem deževju pa iz kraških tal v bližini pokukajo manjša jezera.

Ob gradu smo se ustavili na sončno zimsko popoldne in se skozi drevored peš podali do gradu. Čeprav mimo gradu vodi Krpanova popotniška pot, smo se mi do gradu pripeljali po cesti Pivka – Ilirska Bistrica. Med sprehodom do rahle vzpetine, na vrhu katere stoji grad, smo občudovali bližnjo naravo ter se čudili nad razgledom, ki sega vse do Triglava.

Od samega gradu ni ostalo veliko. Razen stolpa, ki je redno obnavljan, se od gradu ni ohranilo veliko. Nekaj sten in spominskih tabel, vzidanih v stolp, ki nas spominjajo na dogodke iz polpretekle zgodovine. Vzamemo si nekaj minut in počijemo v senci lip, pod katerimi je morda Vilharjevim otrokom povesti pripovedoval sam Levstik. Kdo ve, morda jim je bral svojega Martina Krpana, ki je bil doma z bližnjega Vrha pri Sveti Trojici.

Ta del Pivške doline je tih in miren, a Falajfl mora naprej. Klicali so nas drugi kotički naše dežele in kmalu smo v tekmi s soncem morali dalje, ki je v zimskih mesecih vse prej kot velikodušen gost.

Rdeča streha nekdanjega grajskega stolpa že od daleč vabi obiskovalca h gradu Kalec (Foto: Falajfl)

Lokacija razvalin gradu Kalec na zemljevidu

Galerija fotografij razvalin gradu Kalec