Povežite se z nami

spletni magazin o hrani, naravi, turizmu in zabavi

Grad Prem | ujeto v objektiv

Grad Prem obiskovalcu ponosno kaže gradbene elemente iz vsakega stoletja svojega obstoja, od srednjega veka do danes (Foto: Falajfl)

Kraji

Grad Prem | ujeto v objektiv

Na obrobju Brkinov, visoko nad dolino reke Reke, se na vrhu strmega hriba stiska starodavno naselje Prem. Domačini vedo povedati, da so na griču ob pomembni cesti naselje zgradili že Rimljani, čeprav arheologi dokazov za to še niso našli. Vsekakor naj bi ime kraja izhajalo iz teh časov. Prem je velik pomen obdržal vse skozi srednji vek. Kot dobro varovan trg je bil v naselju sedež lokalnega posestva. Sedež posestva pa je bil starodavni grad Prem. Grad stoji še danes in vabi obiskovalce tega dela naše dežele.

Grad Prem in naselje v času Valvasorja, ko je bil grad središče velikega kmetijskega posestva. Na dnu slike je vidna reka Reka, ki teče pod gradom.

Zgodovina gradu Prem

Današnji Prem je zaspana vasica v okolici Ilirske Bistrice. A nekdaj je imela velik pomen, saj je zasedala strateško pomembno mesto. Z vrha vzpetine, na kateri stoji Prem, so odpirajo čudoviti pogledi na bližnjo in daljno okolico. Zato ne preseneča, da so že v trinajstem stoletju na samem robu vzpetine postavili grad.

Grad Prem se prvič omenja v trinajstem stoletju, čeprav je zagotovo stal že prej. Tedaj je iz grada deloval Udo de Prem, zastopnik lastnikov, gospodov Devinskih. Slednji so bili vazali oglejskega patriarhata, ki je imel v lasti večino dežel na Kranjskem. S pešanjem posvetne moči Ogleja se je krepila moč plemstva in kmalu so se Devinski povzpeli nad druge gospode. Največjo moč so dosegli pod Hugonom VIII. konec štirinajstega stoletja.

Prav to obdobje je bilo v Premu najbolj burno. Čeprav so bili Devinski uradno vazali Ogleja, niso vedno sledili željam svojih fevdalcev. Ko je oglejski patriarh Markward sredi leta 1366 od Hugona zahteval fevd Devina in Prema, ga je slednji zavrnil. Patriarha je obvestil, da je sedaj podložnik Habsburžanov, ki so se v tem času nezadržno širili proti Istri. Velik pomen gradu Prem poudarja dejstvo, da je grad leta 1367 obiskal sam goriški grof Albert kot posrednik v sporu med Hugonom in rivalskim posestnikom.

grad-prem-foto05

Visok stolp s stražnim stolpom varuje grad pred vdori iz vasi. Vrata ob stolpu je ob izgradnji varoval še dvižni most, ki je bil kasneje zazidan. Vseeno so nad vrati še vedno vidni ostanki dvižnega mehanizma. (Foto: Falajfl)

Tri stoletja knezov Portia

Grad prem v posesti Devinskih ni ostal dolgo. Hugon je leta 1390 sestavil oporoko ter kmalu za tem umrl. Posest je zapustil mladoletnima sinovoma, ki pa sta umrla še pred koncem stoletja. Prem je s tem preko dedovanja prešel v last rodbine Walsee. Leta 1472 so Prem v last dobili Habsburžani, na gradu pa so gospodovali plemeniti Raunachi.

V času Valvasorja so v srednjeveškem palaciju živeli knezi Portia, ki so se stoletja poprej priženili v rodbino Raunachov. V tem času je bil grad še vedno del pomembnega posestva. Skromna prvotna stavba je pod novimi lastniki rasla in dobila obliko črke L. Knezi Portia so posest skrbno vodili in sredi devetnajstega stoletja je gradu pripadalo 333 kmetij. Trg, ki je zrasel okoli gradu, je bil v tistem času pomembno trgovsko središče regije.

Sčasoma so davki, dedovanja in družbene spremembe močno oklestile velikost posesti in na začetku dvajsetega stoletja se je grad znašel na dražbi. Ob koncu prve svetovne vojne je bil zapuščen in izropan. Po vojni sta grad kupila posestnika iz bližnjih Smrij, ki sta grad nameravala prodati za gradbeni material. K sreči so se domačini tej zamisli uprli in grad Prem je dobil novega lastnika.

grad-prem-foto19

Zahodni del gradu je obrnjen proti cesti in sodi med najstarejše dele kompleksa. Na spodnji strani so dobro vidni zgodnji srednjeveški deli gradu, ki je bil v prihodnjih stoletjih večkrat prezidan in razširjen. (Foto: Falajfl)

Grad Prem v dvajsetem stoletju

Po prvi svetovni vojni je okolica Ilirske Bistrice pripadla kraljevini Italiji. Leta 1927, v času vzpona italijanskega fašizma, je grad Prem kupil tržaški zdravnik Bruno Zuccolini. Kot velik ljubitelj starin je Zuccolini grad prenovil in uporabljal kot počitniško rezidenco. Svoja obnovitvena dela je osredotočil na grajsko jedro objekta, kateremu je vdahnil italijanski slog.

Prenovo gradu je novi lastnik prepustil italijanskim umetnikom in arhitektom. V zidove gradu je vzidal kamnite fragmente in simbole iz Benetk, čeprav Prem nikoli ni sodil pod okrilje Benečanov. Nad vhodna vrata, ki so bila nekdaj dvižna, je dal vzidati svoj grb. Še posebej pa se je posvetil prenovi notranjosti gradu.

Zagotovo največji poseg novega lastnika je bila slavnostna dvorana, ki se razteza čez dve etaži. Leta 1930 so delavci odstranili strop in dva prostora združili v veličastno dvorano, ki jo je poslikal italijanski slikar Mario Lannes. Slednji je v pritlični etaži upodobil štiri letne čase. Vprašljiv okus Zuccolina kaže velika freska njegove žene v podobi boginje Diane na lovu. Zgornjo etažo je zamenjal ozek hodnik.

Medvojno zatišje je odnesla druga svetovna vojna, po kateri je grad prešel v javno last. Čeprav se je Zuccolini po vojni poskušal vrniti v grad, so mu novi oblastniki omogočili le kratek obisk leta 1947. V tem času so v gradu živeli begunci iz bližnjih vasi, v petdesetih letih pa je bil grad v celoti izropan. Občina Ilirska Bistrica je, tudi s pomočjo evropskih sredstev, grad leta 2008 v celoti obnovila.

grad-prem-foto11a

Notranje dvorišče gradu odraža okus zadnjega lastnika gradu, ki je v poslopje vgradil mnoge beneške elemente (Foto: Falajfl)

Falajfl na obisku

Grad Prem se popotniku kaže že od daleč. Viden je z bližnjih gričkov, ko pa se mu približujemo po cesti, se hipoma skrije za visokimi stenami, vrh katerih stoji. Najlepši del gradu je obrnjen proti naselju, stran od ceste, zato ga površni obiskovalec hitro zamenja za večjo kmečko hišo.

Grad Prem je zadnja postojanka na Kettejevi pohodniški poti. Devet kilometrov dolga pot vodi od Trnovega pri Ilirski Bistrici in jo je moč prehoditi v dobrih treh urah. V tem času pohodnik lahko uživa v pristni slovenski naravi, o kateri je pisal pesnik, ki se je rodil v Premu.

Falajflovci smo se na gradu oglasili sredi zime, ko je grad zaprt za obiskovalce. Grad je moč obiskati med majem in oktobrom, ko je za obiske odprt vsak dan. Pod budnim očesom grajskega mačkona smo se sprehodili po grajskem vrtu, pokukali v orožarno ter zaplesali v veliki plesni dvorani. Uživali smo v čudovitih razgledih, ki jih grad ponuja ter pozorno prisluhnili strokovnemu vodstvu zgodovinarke Mateje, ki nas je popeljala skozi grad.

Zima morda ni najboljši čas za obisk Prema, a vsak letni čas ima svoj čar. Morda na vrteh ni več lepih rožic razvitih, skritih vijolic in lilij, belih ko sneg. A kmalu bo prišla spet pomlad in zagotovo se v Brkine kmalu spet vrnemo.

grad-prem-foto16

Grad Prem je veličastno plesno dvorano dobil šele v dvajsetem stoletju. Zahvaljujoč temeljiti obnovi v začetku tega stoletja se je v vsej svoji veličini ohranila do danes. (Foto: Falajfl)

Lokacija gradu Prem na zemljevidu

Galerija fotografij gradu Prem

Gregor je prekaljen pisun, ki je svojo novinarsko pot začel že v osnovni šoli kot založnik, urednik in edini novinar 'Špas revije'. Kasneje je pisal za razne publikacije, kot so Joker in Moj mikro, včasih povsem pomotoma.

1 komentar

1 komentar

  1. Pingback: Grad Viltuš v bližini Maribora sodi med najbolj fantastične gradove pri nas

Zapiši odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Več v ... Kraji

Reklamno sporočilo

Priljubljene objave

Najnovejše na Falajflu

Falajfl na Facebooku

Na Falajflu si preberi več o

Reklamno sporočilo Booking.com
Na vrh