Grad Kamen | ujeto v objektiv

Grad Kamen so mogočne ruševine, ki stražijo vhod v tesno dolino potoka Begunjščice na obrobju Blejsko Radovljiške kotline. Grad Kamen je nekdaj verjetno varoval cesto proti Tržiču, ki se je vila pod njegovimi mogočnimi zidovi. Kasneje je bil v lasti Celjskih grofov, povezan pa je tudi s pesnitvijo o Pegamu in Lambergarju.

Zgodovina gradu Kamen

Zgodnja zgodovina gradu je izgubljena v meglicah zgodovine, zagotovo pa sega vsaj v 12. stoletje. Grad je v 14. stoletju prešel v last Ortenburžanov, leta 1418 pa je prešel v last Celjskih grofov. Valvasor poroča, da se je tu leta 1428 pri padcu s konja ubil Herman III., sin Hermana II. Celjskega. Herman III. ni bil najbolj srečna duša, saj ga zgodovinske listine pokopljejo najmanj trikrat, prvič že leta 1421, kasneje pa še leta 1426. Srednjeveške kronike so pogosto bolj umetnost kot znanost.

Po padcu Celjske rodbine je grad prešel v posest Habsburžanov, v fevdu pa ga je imel Hans Sepacher. Grad Kamen je v stoletjih zamenjal mnogo lastnikov, med katerimi je tudi Gašper Lambergar, ki je povezan s pesnitvijo o Pegamu in Lambergarju. Gašper je bil navdušen in uspešen športnik v času, ko so namesto nogometa igrali viteške turnirje.

Grad Kamen so po 18. stoletju opustili, material pa porabili za gradnjo cerkva in graščin na nekoliko bolj dostopnih lokacijah. Del stavbnega pohištva so porabili tudi za prezidave večjega gradu Kacenštajn. Ruševine gradu so začeli renovirati leta 1959, ko so tudi rekonstruirali romanski stolp. Grad Kamen je od leta 2016 zaprt za oglede, saj na njem potekajo ponovna obnovitvena dela.

Izročilo Pegamu in Lambergarju

Slovenska ljudska romanca opeva boj med slovenskim junakom Krištofom Lambergarjem in češko nadlogo Pegamom. Slednji s svojo mogočno postavo in vojaško močjo ustrahuje cesarja na Dunaju in ga izziva na spopad. Avstrijski cesar veli poslati v Ljubljano po Pegama, ki naj bi bil edini dovolj sposoben bojevnik za boj proti češki nadlogi.

Ko Lambergar prejme pismo, ki ga vabi na spopad, je nad ponudbo manj kot navdušen. Njegova mati, po drugi strani, je pravi vrelec optimizma. Sina pošlje v cesarsko mesto na hrbtu temeljito magičnega konja in z obljubo, da bo zanj molila. Ne le to, mladeniču pove, točno kje naj najde Pegama kot tudi svetuje strategijo napada. Nedvomno se je Nostradamus učil pri tako mogočni maginji.

Na Dunaju se junaka srečata in spopadeta, dogodki pa se odvijejo natančno tako, kot je napovedala Krištofova mama. Boj poteka v treh rundah, prva vključuje ‘kuševanje’, druga sekanje mezincev in tretja sekanje glav.

Čeravno ima Pegam v zadnji rundi teoretično prednost, saj je opremljen z dvema dodatnima glavama, bitko vseeno izgubi. Slovenec v slovenski pesnitvi premaga sovraga s strateškim sekanjem srednje glave. Cesar je zadovoljen, slovenski narod pa naprej srečno živi pod nadvlado Habsburžanov.

Zgodovina o Pegamu in Lambergarju

Pozni srednji vek ne slovi po odprtem in prostem toku informacij. Preprosti ljudje o svetu izven svojih meja niso imeli mnogo podatkov, kar jim je prišlo na uho, pa je bilo ideološko obarvano. V odsotnosti medijev in ob prisotnosti nepismenosti so ljudje podatke prenašali ustno. Resnične informacije so prepletali z miti in legendami, s katerimi je bil narod poznan. Tako je nastala tudi romanca o Pegamu in Lambergarju.

Slovita nadloga z Dunaja iz pesnitve je češki plemič Jan Vitovec. Jan je bil opremljen s standardnim številom glav. Ozadje pesmi je boj za zapuščino Celjskih grofov, ki so sredi 15. stoletja izumrli. Za njihove nepremičnine se je razvil boj med nededujočimi sorodniki Ulrika II. in avstrijskim cesarjem.

Vitovec je poveljeval vojski Ulrika II., zato je po njegovi smrti prevzel obrambo dežel rodbine pod poveljstvom njegove vdove Katarine Branković. Za posesti so se potegovali vsaj trije, poleg Friderika III. še goriški grof Ladislav Posmrtnik. Slednjega je iz boja hitro izločila smrt in spopad se je obrnil v prid Habsburžanov. Stvari nato postanejo preveč zapletene za ta članek. Friderik III. je slavil zmago, ker je preprosto živel dlje, Katarina se je umaknila v rodne srbske dežele, Jan pa je umrl na Hrvaškem leta 1468. Sveti rimski cesar je živel še četrt stoletja, nakar je v Lienzu izgubil nogo in nato še življenje. Star je bil 77 let.

Falajflov obisk gradu Kamen

Ruševine gradu Kamen stojijo ob cesti Begunje – Tržič ob vstopu v dolino Draga. V ozadju gradu je viden mogočni masiv gore Begunjščice. Pri dostopu do ruševin je potrebno prečkati potok enakega imena, vendar mostiču nismo zaupali, zato smo ga prečkali peš.

Grad Kamen danes ni urejen za oglede. Poleg razvalin grajskih zidov grad obiskovalcu ne nudi veliko. Del grajskih poslopij je ograjen z moderno ograjo, ki nikakor ne paše v okolje. Večina tabel svari pred vstopom, prepoveduje fotografiranje in preprečuje vstop. Dostop do zgornjega dela kompleksa ni zaprt, tako da se je mogoče razgledati po ruševinah, če vam vest to dovoli. Table s prepovedmi bodo verjetno razočarane nad vami.

Na žalost je danes tako, da je grad Kamen najbolje občudovati od daleč, odkoder njegove mogočne stene spominjajo na nek drug čas.

Grad Kamen na zemljevidu

Galerija fotografij gradu Kamen