Kraji
Radovljiška graščina | ujeto v objektiv
Avtor
Staro mestno jedro Radovljice skriva mnogo zakladov bogate zgodovine mesta. Med dragulje mesta nedvomno sodi tudi Radovljiška graščina, ki stoji v samem osrčju mesta. Nekdanja srednjeveška trdnjava je današnjo podobo dobila v osemnajstem stoletju. V graščini imata prostore dva muzeja – Čebelarski muzej in Mestni muzej. Radovljiška graščina se uvršča med najlepše ohranjene palače na Slovenskem.
Radmanova vas
Območje v okolici Radovljice je bilo poseljeno že v bronasti dobi, Slovani pa so ozemlje naselili v samem začetku selitvenega vala. Nedolgo po poselitvi je bila poseljena tudi Radovljica, ki je ime dobila po ustanovitelju vasi Radmanu ali Radu. Tudi v listinah v nemškem jeziku je naselje obdržalo ime Radmansdorf ali Radmanova vas.
Prvič je Radovljica v pisnih virih omenjena šele v trinajstem stoletju, ko je že bila sedež fare s svojim župnikom. Cerkev je zgrajena na robu vzpetine nad sotočjem dveh Sav, ki po obliki spominja na kamnit pomol. Kasneje je bil ob cerkvi zgrajen še grad, v katerem je bil sprva sedež ministeriala. Pozneje je bil v njem upravitelj zgornjega radovljiškega urada, cerkev z gradom pa sta postala jedro poznejše tržne in mestne naselbine.
Radovljiška graščina od utrdbe do palače
Grad v Radovljici so postavili grofje Ortenburški, ki so imeli na območju dve posesti. Na levem bregu reke Save je stal grad Kamen, na desnem pa je stal Lipniški grad. Radovljica je povezovala obe polovici posesti in kmalu postala tržno naselje. Pred gradom je bilo dovolj prostora za trgovce, ki so v Radovljici predvsem prodajali živino. Glavne zasluge, da je Radovljica dobila trg, so nedvomno imeli Ortenburžani, ki jim je trg prinašal dodatni zaslužek.
Grad je v Radovljici stal že v trinajstem stoletju, Radovljica pa je trške pravice prejela pred letom 1343, ko se v listinah omenja kot trg. Prvotna oblika je bila tipična srednjeveška trdnjava z obrambnim stolpom, ki ga je obdajalo obzidje. Tudi sosednja cerkev je imela svoje obzidje in je bližnjim vaščanom nudila zavetje v primeru nevarnosti. Nasproti gradu so na pomolu zrasle hiše, zgrajene iz lesa, ki so skupaj z gradom tvorile osrčje kasnejšega mesta.
Mestna palača
Z izumrtjem Ortenburžanov je Radovljica prešla v last Celjskih grofov leta 1418, kot je bilo dogovorjeno v dedni pogodbi iz leta 1377. Enako so posest v last prejeli Habsburgi leta 1456. Ko je Radovljica okoli leta 1478 prejela mestne pravice, je kmalu postalo jasno, da potrebuje večji grad. Zgradba je bila prvič znatno povečana leta 1565, ko so bili njeni zakupniki grofje Ditrichsteini. Stoletje kasneje je bil grad ponovno povečan na današnjo velikost.
Takrat je bil v lasti družine Thurn-Valsassina, ki je ostala lastnik dvorca do druge svetovne vojne. Čudovita baročna fasada, ki krasi pročelje palače, izhaja iz prve polovice osemnajstega stoletja. V tem obdobju je bil ob gradu postavljen tudi umetelno oblikovan park v francoskem slogu. V notranjosti graščine je mogoče še danes dognati, kako se je graščina razvijala skozi čas. Nekdanje obrambno obzidje je bilo s časom pozidano, v sredini pa sta ostala dva odprta atrija, ki obdajata mogočno dvojno stopnišče.
Notranjost graščine zaznamuje prostranost in veličina. Funkcionalni elementi so zastavljeni in zgrajeni kar se da veličastno, da na obiskovalca naredijo vtis in poudarjajo mogočnost in veličino zemljiškega posestnika. Radovljiška graščina z vseh strani spominja na dvorno posest. Ni si težko predstavljati, da je življenje v baročni palači spominjalo na kraljevi dvor, kot smo ga videli v filmu Najljubša.
Falajfl na obisku
Radovljica je eno najlepših in najbolj ohranjenih srednjeveških mest pri nas. Celotno mestno središče je vzorno urejeno in večinoma zaprto za promet. Ko se sprehajamo med srednjeveškimi mestnimi stavbami, prispemo do Radovljiške graščine, ki nas preseneti tako s svojo ohranjenostjo kot neizenačeno veličino. Ko stojimo pred palačo, si ni težko predstavljati, da stojimo sredi deželne prestolnice, ne pa v majhnem mestecu, umaknjenem od obremenjenih prometnic.
Danes Radovljiška graščina gosti Čebelarski muzej in Mestni muzej Radovljica. V imenitni Baročni dvorani v prvem nadstropju je prostor za prireditve, v stavbi pa ima prostore tudi glasbena šola Radovljica. Mesto se nahaja v neposredni bližini Vrbe in Bleda, pod visokimi pobočji najvišjih vrhov Karavank. Ne bo vam žal, če boste na kakšen nedeljski dan namesto na Bledu raje končali v Radovljici, ki poleg gradu lahko ponudi še veliko.
Lokacija Radovljiške graščine na zemljevidu
Galerija fotografij Radovljiške graščine
Gregor je prekaljen pisun, ki je svojo novinarsko pot začel že v osnovni šoli kot založnik, urednik in edini novinar 'Špas revije'. Kasneje je pisal za razne publikacije, kot so Joker in Moj mikro, včasih povsem pomotoma.
Pingback: Obiskali smo Čebelarski muzej in se na štiri oči soočili s kranjsko čebelo