Milje, edino italijansko istrsko mestece | Falajfl na obisku

Nedaleč od slovensko-italijanske meje leži obalno mestece Milje oz. Muggia po italijansko. To malo mesto ob Tržaškem zalivu je pravzaparav edino italijansko mesto, ki leži na istrskem polotoku.

Milje skozi zgodovino

Korenine tega mesta segajo še v rimske čase, ko se je tu nahajal ribiški zaselek. Vas je leta 931 prešla pod oblast oglejskih patriarhov, ki se je kasneje razvila v srednjeveški zaselek Stare Milje na griču vzhodno od današnjega centra mesta. Poleg ribištva in kmetijstva so se prebivalci ukvarjali s kamnoseštvom, solinarstvom in ladjarstvom. Zaselek so postopoma opustili in se naselili bližje morju. V 12. stoletju je začel nastajati zametek današnjega mesta Milje, ki ga je kasneje obkrožalo obzidje in nad katerim od 14. stoletja dalje kraljuje grajsko poslopje.

Grad patriarha Marquarda

Grad nad mestom Milje je bil zgrajen z namenom nadzora nemirnih prebivalcev, ko je probeneška stranka mesto s silo zavzela in mu med leti 1372 in 1374 tudi vladala. Patriarh Marquardo je dal leto kasneje, leta 1375, zgraditi to utrdbo, ki je bila kasneje skozi čas večkrat preurejena. Od leta 1991 ima grad novega lastnika, ki mu je povrnil njegov prvoten blišč.

Mestna arhitektura

Staro mestno jedro se ponaša z manjšim pristanom in mandračem ter kaže arhitekturne elemente beneškega sloga z ozkimi ulicami, stavbami s simboli leva in balkoni z gotskimi biforami. Ob glavnem trgu, Piazza Marconi, stoji stolnica, ki je posvečena sv. Janezu in Pavlu in je bila zgrajena na ostankih starejšega objekta, ki se je prav tako uporabljal v verske namene. Stavbo iz leta 1263, ki je bila zgrajena v romanskem slogu, so sredi 15. stoletja prenovili ter prekrili s ploščami iz belega kamna. S tem je postala zelo lep primer gotsko-beneškega arhitekturnega stila.

Poleg stolnice stoji Mestna hiša, ki jo krasijo beneški levi in antični grbi veljakov iz Milj. Leta 1930 je bila po požaru dograjena in razširjena.

Milje in mi

Milje so z razpadom Avstro-Ogrske po prvi svetovni vojni prešle pod Italijo, skupaj z Istro in Kvarnerskimi otoki. Po drugi svetovni vojni je do leta 1954 preko območja občine potekala Morganova demarkacijska črta Svobodnega tržaškega ozemlja med conama A in B. Cono A so upravljali angloameričani, cono B pa jugoslovanska vojaška uprava. Leta 1954 je bila cona A s Trstom vred priključena Italiji, cona B pa Jugoslaviji.

Falajfl na obisku

Milje smo obiskali med vračanjem s potepa po od meje malce bolj oddaljenih italijanskih mestih. Čeprav so Milje majhno mestece, imajo veliko za pokazati. Med sprehodom po ozkih ulicah obiskovalec naleti na elegantne zgradbe, ki bi jih prej pripisal večjim beneškim mestom. Povzpeli smo se do gradu, v katerega sicer nismo mogli vstopiti, smo pa zato na glavnem trgu pokukali v stolnico sv. Janeza in Pavla, ki je razdeljena na tri ladje, njeno pročelje pa krasi čudovita rozeta. Milje so vsekakor mestece, ki ga je vredno obiskati, ko se peljemo tod mimo.

Lokacija Milj na zemljevidu