Srednjeveški graditelji gradov in utrdb so te drage stavbe postavljali na najbolj strateška mesta v okviru danih možnosti. Vrhovi vzpetin so v času pred uporabo smodnika nudili odlično razgledno in obrambno točko, zato so na njih pogosto zrasli gradovi. To je še posebej veljalo za gradove, katerih funkcija je bila obrambna. Zato ne preseneča, da visoko nad vasico Črni Kal, na odkrušenem zobu Kraškega roba, danes stojijo ruševine nekdaj strateško pomembne utrdbe. Utrdba Črni Kal je danes priljubljena točka športnih plezalcev, v preteklosti pa je imela pomembnejšo funkcijo.
Varno zavetišče na Kraškem robu
Dolgo preden je tehnologija omogočala gradnjo avtocestnih viaduktov visoko nad tlemi, je Kraški rob predstavljal ozko grlo za promet med Istro in zaledjem. To območje v zaledju slovenske Istre je predstavljalo naravno oviro tako pračloveku kot izletnikom, ki so se sredi dvajsetega stoletja po zavitih cestah vzpenjali iz istrskega fliša na kraško planoto v zaledju.
Na samem robu visokih pečin Kraškega roba, onkraj več deset metrov globokega prepada, stoji dobrih trideset metrov visoka skala. Od preostanka planote jo loči štiri metre široko in trideset metrov globoko brezno, ki ga je bilo potrebno prečiti po mostu ali brvi. Prav zato je že v pradavnini na vrhu skale stal tabor, kjer so migrantski prebivalci našli mirno zavetje.
Utrdba mejne grofije
Danes na vrhu skale stojijo ruševine utrdbe, zgrajene v enajstem stoletju. Postaviti jo je dal Ulrik I. Weimar-Orlamünde, mejni grof Istrske marke. Marka je bila večja grofija ob državni meji, Istrska marka pa je nastala z izločitvijo iz Kranjske marke okoli leta 1040. Območje je tedaj pripadalo Svetemu rimskemu cesarstvu, mejilo pa je na kraljevino Hrvaško.
Ko je bil Ulrik imenovan za istrskega mejnega grofa, pod Cesarstvo ni spadalo območje vzhodne Istre med Učko do Reke. To ozemlje je Ulrik poskušal pridobiti v vojnem pohodu leta 1070, v katerem je bil smrtno ranjen. Že leta 1077 so marko pridružili oglejskemu patriarhatu, čeprav je območje ostalo pod upravo Kranjske.
Namen utrdbe je bil predvsem nadzor nad prometom po cesti iz Rižanske doline proti notranjosti. Ker vrh skale meri krepko manj kot 100 kvadratnih metrov, je bila utrdba temu primerno majhna in v njej ni bilo prostora za velik odred vojakov. Prav zato ni bila prizorišče večjih bitk, ki so na tem mejnem območju skozi zgodovino pogosto ponavljale.
Leta 1511 je utrdbo zasedel kasnejši hrvaški ban Krištof Frankopan, ki je trdnjavo odvzel Beneški republiki. Kasneje je bil utrdba Črni Kal pridružena socerbskemu posestvu in bila kasneje zapuščena.
Utrdba Črni Kal danes
Utrdba Črni Kaj je danes priljubljeno zbirališče alpinistov. Zaradi milega podnebja ljubiteljem plezanja vse leto ponuja smeri različnih težavnosti in dolžin. Mimo utrdbe vodi več pohodniških poti, ki izletnikom nudijo mnogo možnosti rekreacije. Od izbire izhodišča je odvisna dolžina ture, ki lahko traja od nekaj deset minut do preko pet ur.
Lokacija utrdbe nad Črnim Kalom na zemljevidu
Galerija fotografij utrdbe nad Črnim Kalom