Oglej, vasica v središču zgodovine | ujeto v objektiv

Nedaleč od Trsta, na ravnici med polji in vinogradi, stoji majhna vas. Oglej šteje nekaj tisoč duš in je odmaknjen od glavnih cest. Obiščejo ga le tisti, ki so tja namenjeni. Ogledati si kraj, kjer je nekoč stalo eno najbolj vplivnih mest srednjeveške Evrope. Mesto, v katerem so imeli sedež oglejski patriarhi, ki so nekdaj obvladovali obširne posesti v današnji Sloveniji.

Oglej kot pristaniško mesto rimskega imperija

Oglej so ustanovili Rimljani dve stoletji pred našim štetjem. Naselje so zgradili ob spodnjem toku reke Nadiže, ki je v tistih časih svojo pot do Jadranskega morja tekla po drugi strugi. Še danes je po vsem naselju moč najti ostanke rimskega obdobja, ki so raztreseni po travnikih in vrtovih hiš. Mesto je imelo sprva obrambno funkcijo, najverjetneje kot podpora zaveznikom Venetom pred vojskami Hanibala.

Rim je gradnjo mesta Oglej vzel resno. Triumvirat, ki je ustanovil mesto, je s seboj pripeljal tri tisoč družin, ki so naselile mesto. To pomeni, da je imel Oglej kmalu po ustanovitvi preko dvajset tisoč prebivalcev. Mesto je raslo in pridobivalo na pomenu. Rimljani so Oglej povezali z mnogimi cestami, med katerimi je bila v prvem stoletju tudi Via Gemina, ki je mesto povezala s tedanjo Emono. Cesto je gradila rimska legija XIII Gemina, s katero je stoletje poprej Cezar prečkal Rubikon.

Atila, šiba božja

Poleg obrambne funkcije je bil Oglej tudi veliko trgovsko središče z mogočnim pristaniščem na reki Nadiži. V mestu je bila zgrajena tudi cesarska palača, v kateri so pogosto bivali vladarji po času Dioklecijana. Konec četrtega stoletja našega štetja je Oglej sodil med deset najmogočnejših mest na svetu.

Njegova veličina in bogastvo sta kmalu privabila sovražnike in leta 452 se je rimsko obdobje v Ogleju končalo. Tistega leta je mesto do tal porušil Hunski poveljnik Atila. Uničenje je bilo tako popolno, da je bilo kasneje težko oceniti, kje je mesto sploh stalo.

Oglejski patriarhat

Preden se lotimo Ogleja, se lotimo patriarhata. Kaj sploh je patriarhat? V rimokatoliški hierarhiji so patriarhi najvišja oblast za papeževo. Patriarhi so škofje, ki poveljujejo posamezni avtonomni cerkveni ločini, kot sta koptska ali armenska cerkev. Danes obratujejo le še štirje patriarhati, njih moč pa se ne more primerjati z vplivom patriarhov iz srednjega veka.

Oglejski patriarhi so prišli na oblast v šestem stoletju, ko so naziv prejeli od podrejenih škofij. Papež patriarhata sprva ni priznal. Prišlo je do spora med Oglejem in Rimom, sledila sta dva patriarha v Ogleju, spor pa se je zaključil sporazumno. Oglej je priznal papeško nadoblast, papež pa je Ogleju priznal pravico, da je bogoslužne obrede opravljal po svoje.

Za naše območje so patriarhi pomembni zaradi obširnih območij, ki so jih imeli v lasti. Njihove posesti so segale vse do reke Drave, mejo pa je dokončno potrdil Karel Veliki leta 811. Med patriarhi sta imela za Slovence velik pomen patriarh Pelegrin I., ki je ustanovil samostana v Stični in Gornjem Gradu ter patriarh Bertold Andeški, ki je leta 1237 poskušal ustanoviti škofijo v Gornjem Gradu.

Falajfl na obisku

Današnji Oglej je le še turistična destinacija za italijanske šolarje in romarje. Od nekdanje veličine so ostale le še ruševine iz rimskega obdobja in veličastna bazilika, ki je bila zgrajena leta 1031 na temeljih starejšega objekta. Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata je tudi največji in najbolj prepoznaven objekt v mestu.

Na dan našega obiska je bil Oglej poln bolj ali manj zdolgočasenih srednješolcev, ki so uživali sončen dan pouka na prostem, mi pa smo svoj obisk zaključili dovolj zgodaj, da smo se odpravili še do bližnjega Gradeža, ki je prav tako tesno povezan z Oglejskim patriarhatom.

Lokacija Ogleja na zemljevidu

Galerija fotografij Ogleja