Nova Gorica, mesto vrtnic | ujeto v objektiv

Nova Gorica je eno mlajših slovenskih mest, ki je nastalo po drugi svetovni vojni. Mesto vrtnic je bilo zgrajeno na vzhodnih predmestjih in pristavah starodavne Gorice, ki je pripadla Italiji. Mesto je zgrajeno po urbanistični zasnovi arhitekta Edvarda Ravnikarja, gradnja pa se je pričela leta 1947.

Potreba po mestu je nastala, ko je tisočletni sedež moči regije pristal na drugi strani državne meje. Tako je celotno naravno zaledje Gorice ostalo brez upravnega središča. Oblasti so se odločile novo mesto graditi na Solkanskem polju, neposredno ob meji z Italijo in ‘staro Gorico’.

Koper, Trst, Gorica, naša so pravica

Teritorialne zahteve jugoslovanskih oblasti po drugi svetovni vojni so bile jasne. Partizanske čete so Gorico osvobodile maja 1945 in nato mesto zasedle. S prihodom partizanskih sil v Gorico se je pričelo zatiranje nasprotnikov režima. Oblast jugoslovanske vojske ni trajala dolgo, saj so v mesto vkorakale anglo-ameriške sile.

Če zadevo povzamemo kar najbolj nevtralno, je bilo stališče zaveznikov, da jim pripada nekdanje italijansko ozemlje. To je vključevalo velik del slovenskega Primorja s številnim slovenskim prebivalstvom. Stališče jugoslovanskega vodstva je bilo nasprotno. Šele ko so zavezniki zagrozili, da bodo spor rešili na silo, je bila novonastala država primorana sprejeti pogoje.

Morganova črta

Gorica je takoj po vojni tako pripadla okupirani Italiji. Zavezniki so se zavedali kočljivosti meje na tem območju, zato so pokrajino Julijsko krajino razdelili na dve območji. Cona A je prišla pod neposredni nadzor zaveznikov, cona B je bila pod nadzorom Jugoslovanske armade. Obe coni je ločila Morganova linija, kateri je ime dal Britanski general W.D. Morgan.

Rešitev je bila v očeh zaveznikov salomonska. Italija se je odpovedala polovici pokrajine, obdržala je le goriško pokrajino in Pulj, Trst pa je bil začasno dodeljen v Svobodno tržaško ozemlje. Tudi slednje je bilo razdeljeno na dve coni.

Vendar delitev ni bila povsem pravična, saj so zavezniki namerno obdržali območje okoli pomembne bohinjske proge, ki je Gorico povezovala z avstrijskimi deželami. Na napačni strani Morganove črte so se tako znašla naselja kot so Sežana, Komen in Bovec.

Mirovna pogodba z Italijo

Morganova linija je prenehala veljati s sprejemom mirovne pogodbe z Italijo, ki je bila podpisana 10. februarja 1947 v Parizu. Jugoslavija je dobila območja vzhodno od Gorice, ki nam jih Morgan ni pripisal, ne pa tudi Gorice. Slednja je po vojni postala zatočišče mnogih italijanskih prebežnikov iz Istre, zato se je njena etnična sestava spremenila. Tudi prej so Slovenci povečini bivali v predmestjih Gorice, kjer so predstavljali tri četrtine prebivalstva.

Ko so bile meje določene, se je načrtovanje lahko pričelo. Mirovna pogodba je stopila v veljavo 15. septembra, gradbena dela pa so se pričela že v oktobru. Pomanjkanje delavcev in sredstev so graditelji nadomestili z resničnim zanosom in mladinskimi delovnimi brigadami. Do leta 1950 je bilo dograjenih pet stanovanjskih blokov, štirje so bili v končni fazi, v mestu pa je prebivalo 700 ljudi.

Mesto vrtnic

V času Jugoslavije je Nova Gorica zrasla v večje mesto z močno industrijo in turistično dejavnostjo. Nova Gorica je postopno prevzela funkcijo prejšnje Gorice tudi na kulturnem in izobraževalnem področju. V mestu tako od leta 1952 deluje Goriški muzej, leta 1965 je bilo ustanovljeno Primorsko dramsko gledališče, leta 1982 pa je bila zgrajena cerkev, ki je leta 2004 postala stolnica. Mesto ima svojo univerzo, Univerzo v Novi Gorici, in vrsto drugih visokošolskih programov.

Nova Gorica slovi tudi kot mesto, v katerem je pokopan zadnji francoski kralj iz rodbine Burbonov. Njegova kripta je v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici. Karel X je Franciji vladal pičlih šest let v prvi tretjini devetnajstega stoletja. Prestol mu je odneslo nerazumevanje podložnikov, ki so se v času Napoleona navadili pravic, katerih jim Karel ni bil pripravljen priznati.

Njegov sin, Ludvik XIX., je Franciji vladal le dvajset minut v času med očetovo in svojo abdikacijo. Karel X. je v Gorico prišel na okrevanje, vendar je v mestu staknil kolero in umrl manj kot leto dni kasneje. Pokopan je v kripti samostana na Kostanjevici in je edini francoski kralj, ki počiva izven francoskega teritorija. Čeprav so bile zahteve, da se kralja pokoplje v Franciji, pa je njegovo sorodstvo trenutno povsem zadovoljno z njegovim krajem večnega počitka v Sloveniji.

Falajfl na obisku

Novo Gorico je najbolje obiskati pomladi, ko cvetijo vrtnice. Za časa našega obiska je v mestu potekala razstava teh plemenitih cvetlic, ki pa si je nismo imeli časa ogledati. Če je bila Gorica nekdaj znana kot avstijska Nica, bi Novo Gorico danes prav lahko poimenovali slovenski Monako. Slednji leži vzhodno od Nice, podobno kot Nova Gorica leži vzhodno od Gorice, primerljiv pa je tudi igralniški sloves obeh mest.

Lokacija Nove Gorice na zemljevidu

Galerija fotografij mesta Nova Gorica