Vremenski rekordi meseca februarja | zanimivosti

Pustna slavja so za nami, a letos kurenti s Ptujskega polja in ostale šeme v svojem poslanstvu niso bili najbolj uspešni. Velik del Evrope bo ob koncu februarja od severozahoda preplavil zelo hladen celinski zrak. Najhujši mraz bo pri nas vztrajal vse do začetka marca. Temperature se bodo v mraziščih v notranjosti države spustile tudi do -25 °C, zmrzovalo pa bo tudi na Primorskem.

Leden sibirski mraz tik pred začetkom pomladi ni dobrodošel, a zgodovinski podatki kažejo, da februar pri nas slovi po ekstremnih vremenskih dogodkih. Od neprekinjenega sneženja v Ljubljani, ko je v dveh dneh nasulo dva metra snega, do žleda, ki je pustošil v gozdovih pred štirimi leti. Zima se od naših krajev rada poslovi z mogočnim treskom.

Snega čez glavo

V sredo, 13. februarja 1952, je začelo v Sloveniji snežiti. Sneg je padal celih petdeset ur in našo deželo pokril z debelo snežno odejo. Ko je v petek sneženje le prenehalo, so ga v Ljubljani namerili kar 146 cm. O ekstremnih razmerah priča dejstvo, da v prestolnici nikoli prej ali kasneje niso izmerili več kot meter snega. A glavno mesto je imelo srečo, drugod po deželi ga je zapadlo še mnogo več. Na Tolminskem so izmerili 188 cm, v Kočevskem rogu 200 cm, v Ratečah in Bohinju pa celo 270 cm snega.

Februar leta 1952 je predstavljal katastrofalen zaključek zelo bele zime. Višina snežne odeje je dosegla rekordne višine zaradi že obstoječe bele podlage. Tako je bilo dan pred sneženjem v Ljubljani že skoraj pol metra snega, v Ratečah je bilo podlage za slab meter. Razmere v Sloveniji so bile katastrofalne. V deželi je zapadlo toliko snega, da so republiške oblasti razglasile mobilizacijo delovne sile, kar je ujezilo maršala Tita. Vrhovni poveljnik vojske je menil, da je pravica do mobilizacije njegova ekskluzivna pravica. Zato so mobilizacijo preimenovali v vpoklic delovne sile in Beograd je bil pomirjen.

Sneg je povzročil veliko škode, zabeležili pa so tudi smrtne žrtve. Ker snega ni bilo kam odkidati, so ga odmetavali v reke, zaradi zasutih prog in cest pa je bila ovirana tudi oskrba z življenjskimi potrebščinami. V odročne kraje, ki so še dolgo ostali odrezani od sveta, so hrano in zdravila odmetavali iz vojaških letal. Sneg se je v prestolnici ohranil vse do aprila, poplav zaradi odjuge pa k sreči ni bilo.

Ledeni februar

Poleg obilnega sneženja se more februar pohvaliti tudi z ledenimi temperaturami. V slovenski Sibiriji na Babnem polju so februarja 1956 namerili -34,5 °C, kar je rekord v državni mreži merilnih postaj. Neuradno so pri nas v sredogorskih meriščih izmerili še precej nižje temperature. Tako je bilo januarja 2009 na Lepi Komni izmerjeno kar -49 °C, kar je blizu absolutno najnižjih temperatur v evropskih Alpah.

Čeprav Babno polje slovi po nizkih temperaturah, pa je bila sredi februarja leta 1956 v ledeni oklep ujeta skoraj celotna država. Prvo od treh zaporedno izjemno mrzlih juter v večjem delu Slovenije je bilo v sredo, 15. februarja. Ta dan so v Kočevju izmerili -30,6 °C, v Celju -28,6 °C, v Žireh -27,9 °C in v Tolminu -18,1 °C. Četrtek je bil še bolj hladen, saj je bilo v Kočevju -31,2 °C, v Postojni -30,5 °C, v Murski Soboti -28,6 °C in v Ljubljani -23,3 °C. Tudi v petek so temperature ostale globoko pod lediščem.

Leto 1956 pa ni bilo zadnje ali edino leto, ko je bilo februarja rekordno hladno. Čeprav rekordnih vrednosti kasneje temperature niso več dosegle, smo se s hladnimi februarji še srečali. Leta 1982 se je 23. februarja na Blokah ohladilo do -25,2 °C, 6. februarja 1991 pa so v nekaterih višinskih postajah izmerili najnižje februarske številke. Na Uršlji gori, ki stoji 1696 metrov nad morjem, se je ohladilo na -23,5 °C, na Rogli, dobrih tristo metrov nižje, pa je bilo ledenih -22,2 °C. Temperature so bile izjemno nizke tudi leta 1929.

Lokalno ogrevanje

Februar je morda znan kot hladen mesec, a temu ni vedno tako. Leta 1950 so meteorologi zabeležili prvih nekaj izjemno toplih dni za ta mesec. Na Vipavskem in Krasu je bilo 18. februarja tega leta izjemno toplo. V Ajdovščini so namerili kar 24 °C, na Kozini pa je bilo 22 °C. Tople temperature so se vrnile desetletje kasneje. Na prestopni dan leta 1960 se je v Črnomlju segrelo do 23,0 °C, na Zgornjem Jezerskem pa so namerili prijetnih 18,2 °C.

Topli februarji v zadnjih letih 20. stoletja postajajo vse bolj običajen pojav. Leta 1990 so 22. februarja temperature v Sloveniji ponovno presegle 20 °C. V Goriških Brdih se je ogrelo na kar 24 °C, v Novi Gorici je bilo 22,4 °C, temperature pa so bile visoke tudi drugod po državi. Le osem let kasneje, 16. februarja 1998, so bile temperature ponovno pomladne. Tokrat je bilo v Metliki 23,2 °C, v sicer hladnem Kočevju je bilo pomladnih 20,7 °C, več kot nad 20 °C pa je bilo tudi v nekaterih krajih na Gorenjskem. Nenavadno toplo je bilo tudi leta 2004, ko so se prvi teden meseca temperature nad 20 °C povzpele v mnogih krajih na Štajerskem, tudi v Mariboru, kjer so namerili 20,1 °C.

Najhujši žledolom v Sloveniji

Februarja leta 2014 je Slovenijo doletel uničujoč žledolom, ki je v gozdovih povzročil pravo opustošenje. Večdnevno obdobje žleda se je pričelo že nekaj dni prej, 30. jauarja. Tega dne je v večjem delu Slovenije občasno snežilo, zaradi toplejšega zraka v višinah pa je sneg na jugu prehajal v dež. Ker so bile temperature pod lediščem, se je dež oprijemal zmrznjenih vej dreves. Velika dodatna teža ledu je povzročila lomljenje dreves in daljnovodov na prizadetih območjih. Žled je v ledeni oklep vklenil kraje na Notranjskem in povzročil škodo ne le v gozdovih, pač pa tudi na infrastrukturi. Nekateri kraji so bili več dni brez elektrike, v času ko so temperature ostale pod lediščem. Žledolom je prizadel kar 51% površine gozdov Slovenije. V gozdovih so še vedno vidni znaki razdejanja, na naravi pa je posledice pustilo čiščenje gozdov s težko mehanizacijo. Mnogi gozdovi se od škode ne bodo pobrali več desetletij.

Upajmo, da je ohladitev, ki se nam obeta v prihodnjih dneh, res zadnji udarec zime. Morda nas utegne že marec razveseliti s toplejšimi temperaturami in sončnimi dnevi.