Povežite se z nami

spletni magazin o hrani, naravi, turizmu in zabavi

Primož Trubar in dan reformacije | zanimivosti

Primož Trubar, dan reformacije
Primož Trubar je bil protestant in avtor prve knjige, natisnjene v slovenskem jeziku (Foto: Falajfl)

Zanimivo

Primož Trubar in dan reformacije | zanimivosti

Zadnji dan oktobra je v Sloveniji dela prost dan. Tega dne je leta 1517 nemški menih Martin Luter svojemu škofu poslal pismo s kritiko delovanja tedanje cerkve. Sledile so razprave, spori, pokoli in vojne, ki so se končale z zadnjim velikim razkolom v krščanski cerkvi in nastankom protestantizma. Praznik v Sloveniji, deželi z večinsko katoliškim prebivalstvom, proslavljamo, ker je z reformacijo tesno povezan razvoj našega jezika in kulturne identitete. Prav zato je dan reformacije od leta 1992 tudi državni praznik.

Primož Trubar, Trubarjeva domačija, Velike Lašče, Rašica, Rašca, Katekizem

Spomenik Primožu Trubarju, očetu slovenske književnosti in kulture, v njegovi rodni vasi (Foto: Falajfl)

Matin Luter in protestantizem

Vse se je začelo z nemškim menihom. Martin Luter je bil visoko izobražen teolog, doktor teologije v devetindvajsetem letu pa je bil izvoljen v senat teološke fakultete Univerze v Wittenbergu. Leta 1515 je postal vikar svojega reda v nemških deželah Saški in Turingija in je nadzoroval delo v vseh enajstih samostanih teh dežel.

Luter je bil v prvi vrsti akademik. Jezo katoliške cerkve, katere član je bil, si je nakopal z akademsko disputacijo o moči odpustkov. Čeprav zgodovina pomni, da je svojih petindevetdeset tez pribil na vrata cerkve v Wittembergu, o tem ni dokazov. Luther je svoje znanstveno delo poslal v vpogled svojemu škofu, Albertu Brendenburškem. Albert je visok položaj v cerkvi pridobil na tradicionalen način, z nakupom. Močno zadolžen je papeža zaprosil za prodajo odpustkov za grehe. Slednji mu je prodajo odobril, a je zahteval polovico prihodkov prodaje.

Ko je Albert prejel Lutrov dopis, mu ni odgovoril, pač pa je besedilo poslal v Rim. Tam ga je papež po temeljitem premisleku leta 1521 izobčil iz katoliške vere. Počasni mlini cerkvenega prava so koristili Lutru, ki je v tem obdobju spisal več svojih teoloških del. Zahvaljujoč tisku in mnogim prevodom je njegov klic k bolj preprosti cerkvi dosegel mnoge vplivne ljudi, ki so ga zaščitili in mu pomagali pri njegovem delu.

Primož Trubar, dan reformacije

Primož Trubar se je rodil v Rašici na Dolenjskem, kjer je bil njegov oče mlinar na posesti turjaškega grofa (Foto: Falajfl)

Protestantizem in Primož Trubar

Val reformacije je kmalu zajel tudi naše kraje. S pisanjem Lutra in njegovih somišljenikov se je seznanil tudi mladi Primož Trubar. Pod pokroviteljstvom turjaškega grofa se je dvanajstletni Primož pričel šolati za duhovnika. Zapustil je rodno Rašico na Dolenjskem in se šolal na Reki in Salzburgu. Pri devetnajstih je od tržaškega škofa prejel župnijo Loka pri Zidanem mostu, šolanje pa je nadaljeval na Dunaju.

Med študijem se je srečal s protestantizmom, katerega nauke je pričel vključevati v svoje pridige. Leta 1536 je postal vikar v Ljubljani, kjer je pridigal v slovenščini in nemščini. Že leta 1540 se je moral zaradi svojih pridig zagovarjati pred deželnim glavarjem. Pobegniti je moral v Trst, a se je leta 1542 ponovno vrnil v Ljubljano. Kmalu so se razmere ponovno zaostrile in leta 1548 ga je ljubljansko cerkveno sodišče izobčilo in mu zaplenilo premoženje. Ponovno je pobegnil, tokrat v Nemčijo.

Prav tam je spisal in natisnil prvo knjigo v slovenskem jeziku. 260 strani dolgi Katekizem je izšel leta 1550 pri tiskarju Petru Frentzu v mestu Schwäbisch Hall. V tem delu je svoje rojake prvič imenoval kot Slovenci. Kmalu po Katekizmu je spisal še Abecednik, s katerim bi si Slovenci lahko pomagali naučiti branja in pisanja. Knjižica obsega štirinajst listov, Trubar pa jo je bralcu opisal kot “Ene bukvice, iz katerih se zmorejo mladi in preprosti Slovenci v kratkem času naučiti brati.” Abecednik je prvi slovenski priročnik za pouk branja in pisanja.

Primož Trubar, dan reformacije

Naslovnica Katekizma na steni Trubarjeve spominske sobe, ki je bil v originalu natisnjen leta 1550 v gotici (Foto: Falajfl)

Trubar in Slovenci

Čeprav je Trubar uspel uveljaviti slovenski jezik kot knjižni jezik, pa je njegov cilj evangelizacije spodletel. Rimokatoliška cerkev je na uspeh protestantizma odgovorila s sklepi tridentinskega koncila. Nove smernice cerkve so vključevale prepoved cerkvenih služb in odpustkov, izboljšali so izobrazbo duhovnikov, zaostrili cerkveno hierarhijo, dokončali pa so tudi razlago Svetega pisma.

Protireformacijo v naših krajih je vodil nadvojvoda Ferdinand II. Habsburški. Ko je leta 1595 prevzel vlado nad notranjo Avstrijo, je od protestantov zahteval vrnitev h katoliški veri ali izgon. Ustanovil je posebne verske komisije, ki so v spremstvu vojske izganjale pridigarje, zapirale protestantske šole, rušile njihove cerkve in pokopališča, sežigale knjige in izganjale družine. Po nastopu protireformacije je izdajanje slovenskih knjig zamrlo.

Protestanti so Slovencem dali tudi prvi celotni prevod Svetega pisma, ki ga je leta 1584 prevedel Trubarjev učenec Jurij Dalmatin. Katoliški prevod smo Slovenci dočakali šele dobri dve stoletji kasneje. V vmesnem času so katoliški pridigarji na Slovenskem smeli uporabljati protestantske prevode samo z izrecnim dovoljenjem oblasti.

Nobenega dvoma ni, da je delo Trubarja in drugih protestantov omogočilo slovenskemu jeziku, da je vstal in obstal.

Gregor je prekaljen pisun, ki je svojo novinarsko pot začel že v osnovni šoli kot založnik, urednik in edini novinar 'Špas revije'. Kasneje je pisal za razne publikacije, kot so Joker in Moj mikro, včasih povsem pomotoma.

1 komentar

1 komentar

  1. Pingback: Martinovanje je najbolj priljubljen vinski praznik pri nas

Zapiši odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Več v ... Zanimivo

Reklamno sporočilo

Priljubljene objave

Najnovejše na Falajflu

Falajfl na Facebooku

Na Falajflu si preberi več o

Reklamno sporočilo Booking.com
Na vrh