Povežite se z nami

spletni magazin o hrani, naravi, turizmu in zabavi

Prazgodovina modernih olimpijskih iger | zanimivosti in tradicije

Much Wenlock, avtor Donald Judge
Much Wenlock je mestece na britanskem podeželju in zibelka svetovnega olimpizma (Foto: Donald Judge, Flickr)

Zanimivo

Prazgodovina modernih olimpijskih iger | zanimivosti in tradicije

Zimske olimpijske igre so športni dogodek, ki ga dočakamo vsaka štiri leta. Prve so organizirali v francoskem Chamonixu davnega leta 1924. Letošnje igre se uradno pričnejo v petek, devetega februarja, v korejskem Pjongčangu. Slovenci bomo v Korejo poslali 71 slovenski športnikov, celotna odprava s podpornim osebjem pa šteje 160 članov.

Redne in aktualne informacije o dogajanju na ledenih štadionih in belih strminah bomo spremljali v aktualnih medijih, mi pa se bomo v svojih spisih sprehodili skozi zanimivo, nenavadno in presenetljivo zgodovino olimpijskih iger.

Wenlock pred Atenami

Olimpijske igre ločimo na dve eri, antične igre, v katerih so se merili goli Grki, in sodobne, v katerih se udejstvujejo oblečeni športniki z vsega sveta. Učijo nas, da se je olimpijskih iger nove dobe domislil Baron Pierre de Coubertin in jih uprizoril leta 1896 v Atenah. Te igre so se prijele in jih prirejajo še danes. Nikakor pa to ni bil prvi poskus oživitve olimpijskega duha v sodobnem času.

Muzej v Wenlocku ohranja spomin na olimpijske igre, katerih pobudnik je bil dr. William Penny Brookes (Foto: Much Wenlock muzej / Wikipedia)

Much Wenlock je mestece v angleški grofiji Shropshire, slabih 250 kilometrov severozahodno od Londona. Mestece je vzniklo okoli samostana enkrat v sedmem stoletju in danes slovi kot rojstni kraj olimpijskih iger Wenlocka, ki jih je leta 1850 organiziral lokalni zdravnik, dr. William Penny Brookes.

Olimpijada je pol zdravja

Doktor Penny je bil razgledan mož, ji je verjel v korist telesne vadbe pri spodbujanju zdravega načina življenja. Še posebej je želel pomagati trpečemu delavskemu razredu, v dobro katerega je leta 1841 ustanovil Kmetijsko bralno združenje Wenlocka (WARS). Namen društva je bilo širjenje koristnega znanja, za razliko od interneta, ki širi predvsem nepomembno znanje.

Zaključna slovesnost prvih zimskih olimpijskih iger je bila bolj skromna zadeva, kot smo jih vajeni danes (Foto: MOK)

V okviru združenja se je leta 1850 formiral olimpijski razred s ciljem promocije moralnega, telesnega in intelektualnega izboljšanja prebivalcev mesta Wenlock z okolico, s poudarkom na delovnem razredu. Vzpodbujali so vadbo na prostem in letno podeljevali nagrade na javnih srečanjih, kjer so se tekmovalci pomerili v atletski vadbi ter intelektualnih in drugih podvigih.

Prvo olimpijado mesteca Wenlock so uprizorili v torek, 22. oktobra 1850, zaključila pa se je naslednjega dne. Prve igre so bile mešanica atletike in tradicionalnih vaških športov, nogometa in kriketa. Po smrti ustanovitelja leta 1895 so igre prirejali le občasno, od 1977 pa jih ponovno prirejajo vsako leto. V čast iger je bilo eni od maskot olimpijskih iger 2012 v Londonu ime Wenlock.

Atene pred Atenami

Angleži so svojo olimpijado organizirali v interesu izboljšanja zdravstvenega stanja delavskega razreda. V Grčiji pa je bil navdih znatno bolj romantične narave. Grki so svojo državo iztrgali izpod nadvlade otomanskega imperija v tridesetih letih devetnajstega stoletja. Po stoletjih tuje nadvlade so Grki ponovno prevzeli oblast na svoji zemlji, nacionalistično vzdušje pa je bilo primerno za poskus oživitve tradicij antične Grčije, ki je tudi danes zgled in ponos sodobnih Grkov.

Oživitev iger je že leta 1835 predlagal grški publicist Panagiotis Soutsos, ki je organizacijo predlagal novi grški vladi. Njegov predlog so sprejeli z navdušenjem, nadaljnjih korakov pa niso sprejeli. Če vlade ni mogel premakniti, je Soutsos navdahnil poslovneža in industrialca Evangelisa Zappasa, ki je ponudil financiranje za igre. Te so, po potrebnih birokratskih zapletih, prvič priredili leta 1859 v Atenah. Ker je igre v celoti financiral Zappas, vključno z nagradami za tekmovalce, se je iger prijelo ime Zappasova olimpijada.

Na prvih zimskih olimpijskih igrah v Chamonixu so se pomerili tudi v umetnostnem drsanju (Foto: MOK)

Grška olimpijada za grške atlete

Igre so bile v celoti grška zadeva, saj so smeli sodelovati le tekmovalci grške narodnosti, tekmovali pa so v raznih disciplinah, ki so bile v veliki meri podobne antičnim športom. Tekme so potekale na velikem trgu v Atenah, saj stadion še ni bil obnovljen, tekmovalci pa so se merili v teku, metu diska in kopja, rokoborbi, skokih ter plezanju po drogu. Igre si je ogledal tudi grški kralj, na tribunah pa si je igre ogledala dobra polovica prebivalcev Aten.

Olimpijske igre v Atenah so organizatorje iz Wenlocka tako zelo navdušile, da so v Grčijo poslali nagrado v višini £10 za najhitrejšega tekača v najdaljši disciplini. Nagrada, ki bi jo danes ocenili na približno 1.300€, je bila najvišja denarna nagrada celotnih iger. Zappas je umrl leta 1865, a je zapustil veliko bogastvo, s katerim naj bi se financirale bodoče igre in infrastruktura. Temu navkljub so igre priredili samo še trikrat, zadnjič leta 1888. Naslednje igre v Atenah je priredil Mednarodni olimpijski komite leta 1896.

Hitrostno drsanje pri nas ni bilo nikoli preveč priljubljeno, čeprav je na olimpijskih igrah prisotno že od prve uprizoritve (Foto: MOK)

Olimpijske igre nove dobe

Prve prave, mednarodne olimpijske igre, so priredili na prenovljenem olimpijskem stadionu v Atenah leta 1896. Na igrah je sodelovalo 241 atletov iz 14 držav. Igre so priredili na objektih, katerih izgradnjo so financirali iz Zappasove zapuščine, namesto zlatih medalj pa so zmagovalci prejeli srebrne. Drugo uvrščeni je prejel bronasto medaljo, medtem ko za tretje mesto ni bilo nagrade. Igre so potekale od 6. do 15. aprila. Tekmovalci so se pomerili v devetih športih, jadranje pa je odpadlo.

Prvo zimsko olimpijado so v francoskem Chamonixu priredili leta 1924, isto leto kot 8. olimpijske igre, ki so potekale v Parizu. Na igrah je sodelovalo 16 držav in 258 atletov, potegovali pa so se v šestih športih in devetih disciplinah. Na igrah so podelili tudi medaljo za alpinizem, katero je prejela neuspela odprava, ki je leta 1922 poskušala osvojiti Everest. To so tudi prve olimpijske igre, na katerih država organizatorka ni prejela niti ene zlate medalje. Zadnjo olimpijsko medaljo prve olimpijade so podelili šele leta 1974, ko so odkrili napako v rezultatih in skakalcu Andersu Haugenu podelili bronasto medaljo.

Falajfl na olimpijskih igrah

Kot večina Slovencev, bomo tudi mi olimpijske igre spremljali na naših ogromnih malih ekranih ter navijali za naše športnike.

Gregor je prekaljen pisun, ki je svojo novinarsko pot začel že v osnovni šoli kot založnik, urednik in edini novinar 'Špas revije'. Kasneje je pisal za razne publikacije, kot so Joker in Moj mikro, včasih povsem pomotoma.

Kliknite za komentiranje

Zapiši odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Več v ... Zanimivo

Reklamno sporočilo

Priljubljene objave

Najnovejše na Falajflu

Falajfl na Facebooku

Na Falajflu si preberi več o

Reklamno sporočilo Booking.com
Na vrh