Povežite se z nami

spletni magazin o hrani, naravi, turizmu in zabavi

Kurent s Ptujskega polja | zanimivosti in tradicije

Kurentovanje, kurent
Kurenti so zaščitni znak vsakoletnega pustnega rajanja na Ptuju (Foto: M. Pigac)

Zanimivo

Kurent s Ptujskega polja | zanimivosti in tradicije

O kurentih ni moč povedati veliko novega. Kurent je slovenska etnološka posebnost, s katero prodajamo turistom našo deželo. Nekdanji pomen in namen običaja je danes temeljito vgrajen v turistično identiteto Ptujskega in Dravskega polja. Tudi kurent se je spremenil, prilagodil in posodobil. Težke kmečke čevlje je zamenjal za športne copate, bolj vprašljive elemente lika pa so zamenjali nesporni nadomestki. Kurent za Ptuj z okolico opravlja enako vlogo kot človeška ribica za Postojno in čarovnice za Cerknico.

Podoba sodobnega kurenta je pustni razgrajač, ki s strašljivo podobo in glasnim ropotom preganja zimo in naznanja čas pustnega rajanja. Kurenti so nesporni kralji večjih evropskih prireditev, kjer zasenčijo vse druge maske. Kako tudi ne, saj je kurent ogromna figura s dolgimi rogovi, pisanimi trakovi, bogatim kožuhom in glasnimi, glasnimi zvonci, zavezanimi okrog pasu. Oprava, ki lahko tehta tudi štirideset kilogramov ter ob poskakovanju preglasi celo tovorni vlak, vleče nase pozornost. Kurenti so marsikaj, niso pa subtilni.

Kurentovanje

Dolžnost kurenta je samo ena, da s svojo postavo in dejanji iz dežele prežene zimo. Ker ima v naravi vsaka stvar svoj namen in rabo, je tudi zima dobrodošla, saj omogoči zemlji, da se spočije in pripravi na naporno leto od setve do žetve. Zato si lahko kurenti svojo opravo nadenejo šele na svečnico.

Svečnica je krščanski praznik, ki ga kurent spoštuje, čeprav je njegov izvor predkrščanski. Praznik se obhaja drugega februarja, štirideset dni po božiču. Svečnica ime dobi po tradiciji blagoslavljanja sveč po cerkvah. Po izročilu sta na ta dan Marija in Jožef novorojenega Jezusa odnesla v jeruzalemski tempelj in se Bogu obredno zahvalila za sina. Logične povezave kurenta s svečnico ni. Praznik je služil kot koristna fiksna točka v času, ko koledarji še niso bili standardizirani in so se ljudje ravnali po pratikah in krščanskih praznikih.

Kurenti se zberejo v vasi Budina pri Ptuj; leta 2018 se jih je opolnoči zbralo okoli 350, kjer zaplešejo okoli kresnega ognja in pričnejo klicat pomlad. S tem se prične tradicionalno kurentovanje, v sklopu katerega Zavod za turizem Ptuj izvede eno večjih etnoloških prireditev v tem delu Evrope. Kurent s svojo pojavo in truščem morda odganja zimo, a privlači poglede in to pozornost vsako leto turistični delavci Ptuja uspešno usmerijo na manj znane običaje, šege in navade Ptujskega polja in bližnje okolice.

Etnografski liki kurentovanja

Prikazi etnografskih likov v srcu mesta so osrednji prispevek Kurentovanja k oživljanju starega mestnega središča. Kurenti so vseprisotni, spoznati pa je moč tudi obredje, rituale, plese in običaje naših domačih pustnih likov in etnografskih mask. Poglejmo si nekatere med njimi.

Kurentovanje Kopjaši

Kopjaši iz Markovcev nosijo pisano okrašena kopja, ki jih med plesom mečejo v zrak (Foto: M. Pigac)

Kopjaši

Kopjaš izvira iz Markovcev na Ptujskem polju in ni prava pustna maska. Svoje mesto ima na pustni svatbi, kjer streže ženinu in nevesti ter skrbi dobro voljo. Kopjaši so pražnje oblečeni moški, obuti v visoke črne škornje, v roki pa nosijo s pisanimi trakovi okrašeno kopje. Kopjaši plešejo svoj ples in pri tem mečejo okrašena kopja visoko v zrak. Kopjaši so na čelu pustnega sprevoda na Ptuju prvič nastopili leta 1960.

Kurentovanje, Ploharji, Ptuj 2018

Ploharji s plesom in glasbo prinašajo dekletom željo po skorajšnjem zakonu (Foto: M. Pigac)

Ploharji

Vleka ploha je obred plodnosti, znan v Cirkovcah na Dravskem polju. Kadar se v času pred pustom v vasi ni oženilo nobeno dekle z vasi, so fantje priredili vleko borovega debla. Med sprevodom trije pari deklet vlečejo ploh, borovo deblo, na katerem sedi slamnata lutka, ki predstavlja ženina. V sprevodu so tudi holcarji (lesarji), ki žagajo dele dela in jih delijo dekletom z željo, da bi čimprej dobile moža. Pri tem jim govorijo: “Če nisi hotela ženina iz mesa, pa ga imej iz lesa.” V preteklosti je bila vleka ploha dogodek cele vasi.

Kurentovanje, Jürek in Rabolj, pust, ptuj 2018

Jürek in Rabolj pred spopadom, v katerem bo Jürek, ki predstavlja pomlad, pregnal Rabolja, ki predstavlja zimo (Foto: M. Pigac)

Jürek in Rabolj

Zeleni Jurij je pomladna maska iz Haloz, v katero se našemi fant, in predstavlja zmago pomladi nad zimo. Sveti Jurij je obredu s poganskimi koreninami posodil le ime in čas svojega godovanja, 23. ali 24. april. Rabolj je zimski demon, oblečen v toplo krzno, njegov obraz pa skriva maska. Na kmečkem dvorišču se Jürek in Rabolj spopadeta s predvidljivim izidom, premagani Rabolj pa se umakne pod Donačko goro. Tega se razveselijo pražnje oblečeni spremljevalci, fantje in dekleta začno plesati in prepevati ter zbirati darove.

Pustni plesači

S Pobrežja na Kurentovanje pridejo pustni plesači, pisana druščina, ki z glasbo in plesom kliče srečo in obilje v kmečke domove. Plesače sestavlja nekaj plesnih parov, muzikant, kurent in jajčarica. Značilnost skupine so visoke polkrožne kape, ki jih nosijo plesalci. Okrašene so z umetnim cvetjem različnih barv, s svežim zelenjem in pisanimi trakovi. Ko so še hodili od hiše do hiše, so bili povsod dobrodošli in lepo sprejeti. Po voščilu za dobro letino je muzikant zagodel na harmoniko, druščina je izbruhnila v ples, jezikava jajčarica pa je zbirala darove.

Baba nosi deda, Kurentovanje

Baba nosi deda je hudomušna maska, priljubljena tako na Ptuju kot širše v Evropi (Foto: M. Pigac)

Baba nosi deda

Ta komični lik je izjemno priljubljena maska tako na ptujskem kot v številnih drugih deželah. Masko sestavlja lutka babe (ali deda), ki ima na hrbtu oprtan koš, iz katerega gleda moški ali ženska, ki nosi masko. Lik se povezuje s človeško upodobitvijo duhov rajnih.

Kureki in piceki

V piceka se našemi fantič. Obleče se v bele hlače in zgornje oblačilo, speto okoli vratu, ki spominja na staro žensko spodnje krilo, v katera so se pred desetletji piceki tudi oblačili. Obraz si namaže z barvicami, na glavo pa si povezne stožčasto kapo iz papirja, ki je bogato okrašena s pisanimi trakovi. Picek zajaha palico, ki ima na sprednjem koncu preprosto izdelano kokošjo glavo, zadaj pa je pritrjen šop kokošjih peres.

Kura ima veliko valjasto in na koncih zašiljeno telo iz lahkega ogrodja, prekrito s papirjem ali blagom ter oblepljeno s perjem. Na sprednjem delu je iz lesa ali kartona izrezana kokošja glava, zadaj pa rep iz perja. Skozi odprtino, ki je na spodnjem delu, se povleče deček, tako da so vidne samo noge.

Kurentovanje, Ptuj, Kurenti

Dva fanta, preoblečena v konju podobno masko, kličeta plodnost in zdravje konjev in živine (Foto: M. Pigac)

Ruse in šarge

Rusa je pustna žival, katere naloga je vzpodbujanje plodnosti in zdravja pri konjih in drugi živini. Maska je znana po vsej Evropi, sestavljena je pa iz ogrodja, pod katerim se skrivata nosilca. Sprednji del je lesena glava, opeta z skožo in opremljena s premikajočo se spodnjo čeljustjo. Na zadnji strani ogrodja se nahaja rep, pod njim pa visijo napihnjeni svinjski mehurji, ki predstavljajo simbol plodnosti. Ruse spremljata gonjač z bičem in pobirač s košem za darove.

Hudič

Hudič naj bi skrbel za nemoten obhod in delovanje skupine kurentov. Oblečen je v rdeč ali črn kostum iz blaga. Na glavi ima kapo iz ovčjega usnja. Na njej so pritrjeni rogovi, šilast nos in dolg rdeč jezik. Preko hrbta ima vrženo mrežo, v rokah pa nosi male vile ali trizob.

Kurentovanje, Kurent, Ptuj

Kurentovanja se udeležujejo maske in bližnje in daljne okolice (Foto: M. Pigac)

Vesela šola

Kurentovanje, kot ga poznamo danes, je plod trdega dela predanih turističnih delavcev Ptuja, ki so prepoznaven lik kurenta uporabili kot maskoto za ohranjanje širše etnografske dediščine svojega koščka slovenske dežele. Od skokov v Planici do sedeža UNESCA, kurent nosi tradicije Ptujskega polja po vsej Evropi in svetu ter privlači pozornost na ta čudoviti del Slovenije.

Kurent svojo slavo uporablja v dobrodelne namene, ne za lastno čast in slavo, pač pa za povečanje prepoznavnosti bogate kulturne dediščine vasi in naselij, ki so zrasla v okolici Drave. Če včasih kurent ni imel vstopa v mesto, ker je strašil meščane, ga danes pozdravljajo odprtih rok tako v času karnevala kot tudi čez vse leto.

Pri Falajflu smo začetek karnevala žal zamudili in smo zaradi več kot vprašljivih snežnih razmer ostali v bližini uredništva. Zato so vse fotografije z 58. kurenovanja, objavljene na tej strani, avtorsko delo Marka Pigaca (Foto: pigac.si).

  • Baba nosi deda, Kurentovanje
  • Kurentovanje Kopjaši
  • Kurentovanje, kurent
  • Baba nosi deda, Kurentovanje
  • Kurentovanje Kopjaši
  • Kurentovanje, kurent

Gregor je prekaljen pisun, ki je svojo novinarsko pot začel že v osnovni šoli kot založnik, urednik in edini novinar 'Špas revije'. Kasneje je pisal za razne publikacije, kot so Joker in Moj mikro, včasih povsem pomotoma.

4 komentarji

Več v ... Zanimivo

Reklamno sporočilo

Priljubljene objave

Najnovejše na Falajflu

Falajfl na Facebooku

Na Falajflu si preberi več o

Reklamno sporočilo Booking.com
Na vrh