Povežite se z nami

spletni magazin o hrani, naravi, turizmu in zabavi

Idrijski potres leta 1511 | zanimivosti

Grad Idrija, Gewerkenegg
Grad v Idriji je bil zgrajen šele leta 1527, šestnajst let po rušilnem potresu, katerega epicenter je bil v kraju (Foto: Falajfl)

Zanimivo

Idrijski potres leta 1511 | zanimivosti

Dobrega pol tisočletja je minilo od potresa v Idriji, ki je močno zaznamoval slovenske dežele v srednjem veku. Prvi sunek je tla stresel pol ure pred četrto popoldne 26. marca 1511. Potres je bilo čutiti na velikem območju osrednje Evrope, največ škode pa je povzročil v Furlaniji. Čeprav je na podlagi zapisov iz tistega časa težko določiti moč potresa, so ga čutili tudi v severu današnje Nemčije in Češke, kar priča o katastrofalni moči dogodka.

Slovenske zemlje v srednjem veku

Začetek šestnajstega stoletja je na področje današnje Slovenije prineslo mnoge tegobe in katastrofe. Čez ozemlje je divjala vojna med Beneško republiko in Habsburžani, ki so se borili za prevlado nad severnim Jadranom in Furlanijo. Benečani so leta 1508 zasedli velika območja vzhodno od Postojne, vendar so s pričetkom druge italijanske vojne posesti ponovno prevzeli Habsburžani.

Vojne so bile v srednjem veku del vsakdanjika in jih je bilo prebivalstvo vajeno. Bolj katastrofalni so bili turški vpadi, ki so močno razredčili kmečko prebivalstvo južnih delov današnje Slovenije. V letu 1510 je izbruhnila še epidemija kuge, ki je še posebej prizadela Furlanijo in Benečijo. V tem obdobju je razsajala tudi lakota, ki je terjala veliko smrtnih žrtev, februarja 1511 pa so izbruhnili upori.

Čeprav so bile pokrajine, kjer so bivali naši predniki, nekoliko odmaknjene od glavnih osi razvoja, so se tudi tu poznali vplivi zgodnje industrializacije. Prihajalo je do večje komercializacije posestev, kar je povečalo finančno breme kmetov. Stare pravice o rabi gozdov in zemljišč so se zmanjševale, fevdalni gospodje in mesta pa so omejevali kmečko trgovino z obvezno rabo cest in cestninami. Ko so se 23. marca 1511 stresla tla, je večino škode nastalo na gradovih in v mestih, kar je še dodatno obremenilo povečini kmečko prebivalstvo. Zato ne preseneča, da je štiri leta kasneje izbruhnil slovenski kmečki upor, ki je trajal skoraj pol leta. Idrijski potres je na naših tleh pustil posledice, ki so vidne še danes.

Mnoga grajska poslopja so po letu 1511 znatno prenovili, kar je nedvomno tudi posledica rušilnega potresa v Idriji. Grad Jable (na sliki) je bil v potresu verjetno močno poškodovan, če ne celo porušen (Foto: Falajfl)

V Idriji se stresejo tla

Idrija verjetno danes ne bi stala, če bi konec 15. stoletja tam ne odkrili bogatih najdišč živosrebrne rude. Kmalu so se pričeli priseljevati rudarji iz bližnjih in daljnih dežel, leta 1508 pa so odkrili prvo veliko žilo. Ker je bilo rudarsko naselje še dokaj mlado, natančnih pričevanj o potresu iz Idrije nimamo. Znano je, da se je v Idriji del Kobalovega hriba zrušil v Idrijco in zajezil vodo, ki je potopila rudnik živega srebra. Točen datum ni zabeležen, a verjetnost, da je do podora prišlo zaradi potresa ali celo med njim, je velika.

Leta 1511 sta v Idriji verjetno stali le dve zidani stavbi, rudarji pa so živeli v lesenih hišah. Slednje znatno bolje prenesejo tresenje tal kot objekti, grajeni iz kamenja. Zato so posledice potresa bolj občutili cerkveni posestniki in graščaki kot preprosti ljudje. Idrija je v kasnejših letih doživela velik razcvet in je postala industrijsko središče širše regije. Drugod pri nas pa je potres pustil večje posledice.

Obseg uničenja

Danes je težko oceniti, kdaj in v kakšni meri je bil kateri od gradov in drugih zidanih stavb poškodovan. Vseeno je na podlagi kasnejših pričevanj oceniti prizadeta mesta. Znano je, da je potres prizadel večino takratnih mest. Bovec, Kamnik, Škofja Loka, Ljubljana, Postojna in Piran so le nekatera mesta, ki so utrpela uničenje. Poškodovani so bili vsi trije gradovi v Škofji Loki, od katerih so obnovili samo enega. Prav tako sta bila močno poškodovana gradova v Kamniku, katerih kasneje niso več obnavljali.

Zgodovina mesta Škofja Loka se pričenja z letom 973

Potres je Škofjo Loko močno prizadejal. Od treh potresov je do Valvasorjevih časov preživel le osrednji grad, ki stoji še danes. Na desni se vidijo ostanki gradu Divja Loka, med tem ko so tretji grad porabili za gradbeni material.

Potres ni prizanesel niti sakralnim zgradbam. Tako je bila poškodovana cerkev na Blejskem otoku, podrla se je Križevniška cerkev v Ljubljani, poškodovane pa so bile tudi mnoge druge cerkve. V Ljubljani so se morali uradniki deželnih stanov za Kranjsko izseliti iz deželne palače, ker je bila tako poškodovana, da ni bila več primerna za bivanje. V mestu so bile številne hiše tako razmajane, da ljudje v njih niso mogli več bivati. Mnogo prebivalcev se je začasno preselilo v predmestja, dokler se tla niso umirila. O posledicah potresa je pisal tudi Valvasor, ki navaja poškodbe mnogih gradov in cerkva. Žal Valvasor ni bil natančen podajalec podatkov, saj je potres postavil v leto 1509, za kar ni sodobnih podatkov.

Stari grad, Kamnik

Obrambni zid Starega gradu nad Kamnikom, ki ga po potresu (in kasnejšem požaru) niso več obnavljali (Foto: Falajfl)

Moč potresa

Potresov ni mogoče natančno meriti, zato se njegovo moč ocenjuje po škodi, ki jo povzroči. Ko govorimo o moči potresa, pogosto govorimo o učinkih potresa na predmete, ljudi, zgradbe in naravo. Ta mera je intenziteta in je odvisna od energije, nadžariščne razdalje in geoloških razmer. Intenziteto se določi za vsak kraj, kjer so vidne posledice. Te podatke se nato zariše na karto, ki pokaže sliko polja učinkov.

Moč potresa pa meri tudi magnituda, ki jo ocenimo z merjenjem nihanja tal. Magnitudo je prvi opisal Francis Richter, po katerem se tudi imenuje lestvica moči, ki danes ni več v uporabi. Ker za potres leta 1511 takšnih meritev ni, je težko določiti, kako močan je bil potres in tudi, kje natančno je sploh imel žarišče. Idrijski prelom je bil označen za najbolj verjetno mesto potresa, zato je dal seizmičnemu dogodku tudi ime.

potres Idrija 1511, idrijski potres

Prikaz prizadetih območij petih najmočnejših potresov na območju Slovenije. Poleg idrijskega so predstavljeni še potresi leta 1895 (Ljubljana), 1926 (Cerknica), 1976 (Furlanija) in 1998 (Zgornje Posočje) (kartografija: M. Živčić, P. Zupančič – Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo)

Potres v Idriji je dosegel ocenjeno moč okoli 6,8 po evropski seizmični lestvici. Rušilni potres v Zgornjem Posočju leta 1998 je dosegel moč 5,7. Porast magnitude za eno enoto pomeni približno tridesetkratno povečanje sproščene seizmične energije. Tako lahko ocenimo, da je bil potres leta 1511 kar tridesetkrat močnejši od zadnjega močnejšega potresa na naših tleh. Potres je presegel tudi rušilno moč potresa v Furlaniji iz leta 1976, ki je dosegel moč 6,5.

Žrtve potresa

Kot je težko oceniti moč potresa, je o številu žrtev mogoče le ugibati. Potres se je pripetil pred četrto uro popoldne, ko je bil zunaj še dan. Kmečki delavci so najverjetneje še obdelovali polja ali opravljali dela zunaj. Nizke in preproste lesene stavbe so bile izjemno odporne na tresenje tal, zato med splošno populacijo verjetno ni bilo veliko žrtev. Največ mrtvih je bilo v mestih, vendar je ocena 12.000 žrtev nedvomno pretirana. V tistem času so namreč med žrtve potresa šteli tudi mrtve zaradi kuge in lakote. Vsekakor pa je bil ta potres še ena v dolgi vrsti tegob, ki je bremenila prebivalce naših krajev.

Gregor je prekaljen pisun, ki je svojo novinarsko pot začel že v osnovni šoli kot založnik, urednik in edini novinar 'Špas revije'. Kasneje je pisal za razne publikacije, kot so Joker in Moj mikro, včasih povsem pomotoma.

1 komentar

1 komentar

  1. Pingback: Obiskali smo grad Turjak, stoletni sedež plemiške družine Auersperg

Zapiši odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Več v ... Zanimivo

Reklamno sporočilo

Priljubljene objave

Najnovejše na Falajflu

Falajfl na Facebooku

Na Falajflu si preberi več o

Reklamno sporočilo Booking.com
Na vrh