Dan Rudolfa Maistra | zanimivosti

Dan Rudolfa Maistra je eden tistih državnih praznikov, ki ga pogosto spregledamo, saj ni dela prost dan. Praznik, ki ga praznujemo 23. novembra, je eden treh, ki so poimenovani po slovenski zgodovinski osebnosti. Vsem je dobro znan Prešernov dan, ko se spomnimo pesnikove smrti, manj pa dan Primoža Trubarja, ki ga praznujemo na obletnico njegovega rojstva. Dan Rudolfa Maistra obeležuje dogodke, ki so se zgodili na soboto, 23. novembra 1918, ko je slovenska vojska opravila svojo prvo akcijo.

Silhueta Rudolfa Maistra pred njegovo rojstno hišo (Foto: Falajfl)

Od šolarja do stotnika

Rudolf Maister se je rodil leta 1874 v Kamniku pri Ljubljani v meščansko družino kot najmlajši treh sinov. Že pri trinajstih mu je umrl oče, zanj pa je skrbel stric Lovrenc, ki ga je med študijem navduševal za vojaški poklic. Kot odličen učenec in izjemen atlet je odlično napredoval v študiju v vojaških šolah. Pri dvajsetih je na Dunaju končal šolanje in nastopil vojaško službo v teritorialni obrambi.

Do pričetka prve svetovne vojne je služboval v pehotnih silah Avstro-ogrskega imperija ter nadaljeval svoje vojaško izpopolnjevanje. Že leta 1907 je napredoval do stotniškega čina, tri leta kasneje pa je postal poveljnik podčastniške šole. Tik pred vojno je po okrevanju od pljučnice prevzel poveljstvo izpostave teritorialne armade v Celju.

V hiši na desni se je rodil borec za severno mejo in pesnik Rudolf Maister (Foto: Falajfl)

Prva svetovna vojna

Z izbruhom prve svetovne vojne je stotnik Maister prevzel položaj v poveljstvu črne vojske v Mariboru. Črna vojska je bila v Avstro-ogrski monarhiji ena od veja oboroženih sil, zadolžena za teritorialno obrambo avstrijskega dela dežele. V mirnem času je črna vojska poleg vojaških opravljala tudi policijska in podporna dela.

Posledično je Rudolf Maister prvo svetovno vojno preživel v poveljstvu v Mariboru. Leta 1916 je začasno prevzel vodenje mariborskega poveljstva. Leto kasneje je bil za krajši čas kazensko premeščen v Gradec, kjer je bil nato povišan v majorja. Razlog za premestitev je bila ovadba nemških prebivalcev Maribora, katere je motilo Maistrovo narodnozavedno delovanje. Med vojno je Maister javno kazal svojo narodno zavest in je pogosto zahajal v narodni dom v Mariboru.

Zaradi pomanjkanja dokazov se je po treh mesecih vrnil v Maribor, kjer je tudi stalno prevzel vodenje poveljstva. To funkcijo je opravljal do razpada Avstro-ogrske monarhije.

V Maistrovi rojstni hiši je urejen spominski muzej (Foto: Falajfl)

Borec za severno mejo

Ob koncu prve svetovne vojne je nastopilo viharno obdobje razpada monarhije. Prebivalstvo je pripadalo desetim večjim etničnim skupinam, ki so naseljevale osemnajst dežel. Slovenci smo bili večinsko prebivalstvo na Kranjskem, avstrijskem Primorskem, južni polovici Koroške ter južni polovici Štajerske. Z razpadom imperija so narodi videli priložnost za ustanovitev nacionalnih držav in pričela se je tekma za ozemlje.

Tik pred koncem vojne, 30. oktobra 1918, je mariborski občinski svet mesto z okolico razglasil za del nemške Avstrije. Na ozemljih s pretežno slovenskim prebivalstvom so bila mesta pogosto sedež nemštva, kar je veljalo tako za Maribor kot Celje. Očiten poskus nemških prebivalcev južne Štajerske je terjal odločen odgovor. Ta odgovor je že naslednji dan podal Rudolf Maister.

Prvega novembra je Maister kot komandant črne vojske v Mariboru pred mestnim poveljnikom odločno izjavil: “Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.” Še istega dne so bile vojašnice in pomembni objekti v mestu pod nadzorom Maistrovih vojakov. Upravo je prevzel Narodni svet, Rudolf Maister pa je bil povišan v generala.

Rudolf Maister je s svojimi borci pred natanko 100 leti v vojaški akciji razorožil nemško zeleno gardo in prevzel vojaško oblast v Mariboru (Foto: Falajfl)

Ustanovitev prve slovenske vojske

Nemci so že tretjega novembra izsilili ustanovitev nemške varnostne straže. V mestu se je pričela oboroževalna tekma. Nemški in slovenski prebivalci so zbirali orožje in se pripravljali na boj. Tega se je Maister zavedal in devetega novembra je šokiral tako slovensko narodno vlado v Ljubljani kot Nemce z razglasitvijo mobilizacije. Novoustanovljena civilna oblast se je želela izogniti prelivanju krvi pri določanju meje, medtem ko je vojak Maister uvidel potrebo po oboroženi vojski.

Mariborski pešpolk je bil ustanovljen 20. novembra 2018. Z njim je nastala prva slovenska redna vojska, s slovenskimi častniki in poveljstvom. Maister je bil povišan v generala. Prvo akcijo so izvedli v 23. novembra, ko so ob 4. uri zjutraj razorožili nemško zeleno gardo. Dva dni kasneje sta Maister in avstrijski polkovnik Rudolf Passy podpisala pogodbo, po kateri so slovenske sile dobile pravico do zasedbe krajev po narodni meji.

Za časa Kraljevine Jugoslavije je mariborski 45. pešpolk vsakega 23. novembra svečano obhajal dan prvega spopada v bitki za severno mejo. Letos slavimo jubilejno stoto obletnico dogodkov v Mariboru. Od leta 2005 je dan Rudolfa Maistra tudi slovenski državni praznik.