Zasnežen vrh in skodelica tople čokolade | ujeto v objektiv

Streljaj od prestolnice, ob vznožju Kamniških planin, se nad srednjeveškim mestecem dviga strma vzpetina. Iz parkirišča pod Malim gradom v centru Kamnika se zdi vzpon na Stari grad, kot hribu pravijo domačini, podvig le za najbolj pogumne in dobro opremljene hribolazce. A mešan gozdiček na južnem pobočju skriva prijetno in lepo vzdrževano pot, ki tudi hoje nevajene do vrha popelje v dobre pol ure. Stari grad je svoje ime dobil po ruševinah gradu, ki jih je še vedno moč videti na vrhu. Uradno se hrib imenuje Krniška gora, a domačini mu vedno in vztrajno pravijo Stari grad. Tudi na smerokazih boste težko iskali pot za Krniško goro, saj na vseh piše Stari grad.

Grad je bil zapuščen že v 16. stoletju po rušilnem potresu in kasnejšem požaru, danes pa stoji le še nekaj zunanjih zidov obrambnega zidu, ki je varoval do danes povsem porušeno grajsko poslopje. Na ostankih gradu je kasneje zrasla gorska koča, v kateri danes deluje prijetna kavarna, ki iz svoje terase nudi izjemne poglede tako na ljubljansko kotlino kot na osrednji del Kamniško-Savinjskih Alp. Mi smo se v breg podali na muhasto decembrsko popoldne, dan po obilnih padavinah, ki so pobelile hrib z okolico. Po prijetni, a utrujajoči hoji, smo se osvežili v grajski kavarni ter opazovali pokrajino, ki se je lesketala v svoji novi snežni odeji in se nastavljala zadnjim žarkom enega krajših dni v letu.

Stari grad na zemljevidu

Galerija fotografij Starega gradu