Vrba na Koroškem | ujeto v objektiv

Zgodovina Slovencev je tesno povezana z deželami severno od Karavank. Naši predniki, Alpski Slovani, so si domove gradili na rodovitnih tleh ob reki Dravi. Še v začetku dvajsetega stoletja je bila večina podeželja v okolici večjih mest na današnjem avstrijskem Koroškem skoraj povsem slovenska. To velja tudi za naselja v okolici Vrbskega jezera, med katerimi je najbolj mondeno prav Vrba na Koroškem (Velden).

Zgodovina Vrbe

Prvi zapisi o poselitvi Vrbe na Koroškem segajo v rimske čase, ko je bila na tem mestu postaja ob rimski cesti. Kasneje se posest ponovno omeni v dvanajstem stoletju, ki se je tedaj že imenovala po vrbah. Od dvanajstega stoletja je bila Vrba del posesti Črnega gradu, ki je danes v ruševinah. Posestniki gradu so bili sprva Ortenburški grofi, kasneje pa so njihove posesti prevzeli Celjski. Kot večina posesti Celjskih grofov, je tudi Vrba kasneje prešla v last Habsburžanov.

Pred sredino devetnajstega stoletja so v vaseh ob Vrbskem jezeru živele slovenske družine, ki so se preživljale s kmetijstvom in živinorejo. Do prvih sprememb je prišlo sredi devetnajstega stoletja, ko je po jezeru pričel pluti turistični parnik “Maria-Wörth”. Privlačna lega in izgradnja železniške povezave med Beljakom in Celovcem leta 1864 je v Vrbo prinesla nove goste in istega leta so odprli prvo kopališče ob jezeru. Razvoj turizma je bil bliskovit.

Podoba kraja se je hitro spremenila. Iz zaspane vasice, ki so jo naseljevali obrtniki in kmetje, je zraslo mondeno letovišče. Leta 1881 je velik požar popolnoma uničil staro kmečko vas Vrba. Še istega leta je na pogorišču slovenske vasi zraslo naselje dopustniških vil za petične, nemško govoreče turiste. Skoraj čez noč se je Vrba postala nemško naselje, kjer je bilo vse redkeje slišati slovenščino.

Avstrijski Monako

Vrba se danes ponaša z igralnico, mondenimi hoteli in razkošnimi vilami, ki vabijo goste na počitek z zasebnimi plažami in vrhunsko ponudbo. Med najbolj razkošne hotele zagotovo sodi mogočni palacialni Schloss Velden, postavljen konec devetnajstega stoletja. Stavba stoji na mestu renesančne palače, ki si jo je ob jezeru postavil grof Bartholomäus Khevenhüller, gospodar gradu Vajškra. Grajsko utrdbo v bližini Beljaka, ki je bila zgrajena na izpostavljeni lokaciji, je grof zamenjal za prijetnejšo lokacijo ob jezeru.

Originalna palača je stala poldrugo stoletje, ko je stavbo v veliki meri uničil požar leta 1762. Ostanke gradu so obnovili v neo-renesančnem slogu in leta 1890 odprli kot hotel. Danes privlači petične goste in se pojavlja v mnogih avstrijskih televizijskih programih. V samem središču naselja se nahaja mogočni Casino Velden, ki deluje že od leta 1950. Sodobna in kričeče vulgarna stavba terja pozornost vsakega mimoidočega, a je med turisti, ki ob jezeru preživljajo prosti čas, nedvomno priljubljena.

V Vrbi danes stoji mnogo hotelov, ki so bili zgrajeni v začetku dvajsetega stoletja. Središče dogajanja je nedvomno osrednja promenada mesteca, ob kateri stojijo hoteli, restavracije in trgovinice. Ker je bila Vrba središče turističnega razvoja ob jezeru, je bila tudi med prvimi ponemčena. Že v pričetku dvajsetega stoletja je bil delež Slovencev v Vrbi le še 19%. Slabo stoletje kasneje se je za koroške Slovence izreklo le še 2,8% prebivalcev, kar je manj kot 240 ljudi. Naselje je takrat štelo preko 8500 prebivalcev. Čeprav je bila Vrba drastično ponemčena že pred koroškim plebiscitom, je kasneje podobna usoda doletela večino slovenskih naselij na avstrijskem Koroškem.

Falajfl na obisku

Izlet na obale Vrbskega jezera nas danes ne popelje več v čas, ko so tu živeli Slovenci. Če bi obiskovalec iskal znake slovenstva, jih v Vrbi ne bi več našel. A če postavimo to na stran, ima Vrba na Koroškem obiskovalcu veliko ponuditi. Povečini je sicer to mestece skomercializirano, a sem ter tja še kaže ves blišč cesarskega letovišča. Turistična mesta habsburške Avstrije, kot sta npr. tudi italijanski Gradež in Gorica, imajo svoj čar, ki se ga zagotovo splača doživeti.

Lokacija Vrbe na zemljevidu

Galerija fotografij Vrbe na Koroškem