Vojvodski prestol na Gosposvetskem polju | ob poti

Tik ob cesti, ki povezuje Celovec s Šentvidom ob Glini, v manjšem parku stoji pomemben simbol slovenstva. Vojvodski prestol je bil del obreda, s katerim so naši predniki stoletja podeljevali oblast svojim knezom in vojvodam. Čeprav so avtonomnost izgubili že v osmem stoletju, pa je obred potekal vse do petnajstega stoletja. Če vas pot popelje na avstrijsko Koroško, si vzemite nekaj minut in si oglejte vojvodski prestol na Gosposvetskem polju.

Na prvi pogled preprost kup kamenja v središču je vseeno mogočen in pomemben simbol (Foto: Falajfl)

Karantanija

Korenine slovenstva na Koroškem segajo v šesto stoletje. Takrat so se na nekdanje območje germanskih Langobardov pričeli priseljevati Slovani. Sprva še pod nadvlado Avarov so se najprej spopadli z Bavarci. V začetku sedmega stoletja je pričela moč Avarov slabeti, kar je omogočilo nastanek dokaj samostojne slovanske dežele.

Ta dežela je obsegala zgornji porečji Mure in Drave, njen sedež pa je bil na Krnskem gradu. V dvajsetih letih sedmega stoletja so se pridružili zvezi slovanskih plemen, kateri je poveljeval Samo. Po Samovi smrti okoli leta 660 so Slovani na Koroškem ohranili neodvisnost. Dežela, sedaj imenovana Karantanija, je neodvisnost ohranila manj kot stoletje. Že v prvi polovici osmega stoletja so morali priznati nadoblast Bavarcev.

Palatinski sedež na zahodni strani je novejši del prestola, na njem pa se dobro vidi napis ‘Veri’ (Foto: Falajfl)

Bavarci so Karantancem najprej vsilili krščansko vero, kasneje pa tudi svoje vladarje. Poslednji slovanski vladar, ustoličen na Gosposvetskem polju, je bil Etgar, ki je vladal do leta 828. Njegov naslednik je bil Helmwin, ki je bil bavarskega rodu.

Ustoličevanje koroških vojvod

Vojvodski prestol je bil del posebnega obreda, s katerim so koroški Slovenci ustoličevali svoje vladarje. Obred je potekal na treh mestih na Gosposvetskem polju. Pričel se je na Krnskem gradu, kjer je novi knez sedel na knežji kamen. Po osmem stoletju je sledilo romanje čez polje do slabe tri kilometre oddaljene Marijine cerkve. Ta je stala na manjši vzpetini vzhodno od Krnskega gradu.

Na vzhodnem sedežu je sedel knez, ki je s tega mesta podeljeval fevde in delil pravico (Foto: Falajfl)

Po slovesni maši je sledil slavnostni obed. Popoldan se je povorka spustila nazaj na Gosposvetsko polje in se ustavila pri vojvodskem prestolu. Ta je bil postavljen v osmem stoletju, zgrajen pa je iz rimskih nagrobnih plošč. Posebnost prestola sta dva stola, vsak na eni strani. S prvega stola je knez podelil fevde svojim vazalom, na drugem stolu pa je goriški grof delil svoje cerkvene fevde. Celoten obred je v vseskozi potekal v slovenskem jeziku.

Varovalna ograda varuje prestol pred vandali, a hkrati kazi pogled na prestol (Foto: Falajfl)

Vojvodski prestol na Gosposvetskem polju

Prestol stoji v senci visokih dreves ob izvozu za vasico Andorf. Na vojvodski prestol vas bodo opozorilni znaki v nemškem jeziku, ki označujejo lokacijo Herzogstuhla. Tik ob izvozu s ceste je manjše parkirišče, ki zadošča za redke obiskovalce. Prestol stoji za visoko ograjo nekaj deset metrov stran. V parku je več informacijskih tabel, ki pojasnjujejo zgodovino in pomen prestola. Poleg nemškega in angleškega jezika so napisi na voljo tudi v slovenskem jeziku.

Prestol, ki je pred vplivi vremena zaščiten še s stekleno kletko, je v grobem poravnan v smeri vzhod-zahod. Na vzhodni strani prestola je stoletja sedel deželni knez, medtem ko je bila zahodna stran rezervirana za predstavnika cerkvene oblasti. Čeprav izvirni stol sega v šesto ali sedmo stoletje, je bil palatinski stol dodan kasneje, verjetno v poznem osmem ali devetem stoletju.

V parku so poleg prestola tudi informativne table, z napisi v slovenščini, kot se za ta kraj tudi spodobi (Foto: Falajfl)

Na obeh stolih sta vrezana napisa, ki sta označevala pomen vsakega od stolov. Na vzhodnem je bilo prvotno napisano ‘Tu doni moj duh’ (Tu don muji dux), na vzhodnem pa naj bi pisalo ‘Ma sveti veri’ (Man svetus Verus). V štirinajstem stoletju je bil zapis na vzhodnem stolu spremenjen v ‘Rudolphusdux’, za priliko ustoličenja Habsburškega vojvode Rudolfa IV. Ustanovnika.

Vojvodski prestol se ni uporabljal le v obredu ustoličevanja. Na njem je knez sprejel poklon gospode in naroda, delil milosti, potrjeval stare pravice in svoboščine, poslušal prošnje in pritožbe ter razsojeval prepire. 

Lokacija vojvodskega prestola na zemljevidu