Velika Špica, korak iz megle | ujeto v objektiv

Najlepše fotografije Ljubljane za kuliso uporabljajo s snegom pokrite vršace Kamniških Alp. Ljubljanska kotlina sega do samih vznožij teh mogočnih planin, dostop do katerih brani srednjeveško mestece Kamnik. Znan kot mesto treh gradov, jedro Kamnika leži ob vznožju strmih pobočij Krniške gore. Na vrhu Krniške gore stojijo razvaline srednjeveškega gradu, ki je bil razvalina že v času Valvasorja. Stari grad je danes je priljubljena izletniška točka, v planinski koči pa deluje prijetna kavarnica. A vsak pravi hribolazec, ki premaga Stari grad in se razgleda naokoli, se kmalu zave, da ga čakajo višji cilji. Prvi je v neposredni bližini: na drugi strani manjšega sedla stoji skoraj 80 metrov višja Velika Špica.

Nekoč so bili časi, ko koča na Starem gradu obiskovalcev ni pozdravljala s široko odprtimi rokami, zato so mnogi domačini svoj pohod raje zaključili na Veliki Špici. Vrh se ponaša ponaša z lastnostjo, ki je Stari grad ne premore. Če se s slednjega odpira enkraten razgled na osrednjo Slovenijo, Triglav in Kamniške Alpe, je staro mestno jedro Kamnika očem skrito za drevesi in skalami. Če hočete videti prav v središče mesta, je potrebno osvojiti Veliko Špico, kjer je ob lepih dneh mogoče uživati v bogati kulturni dediščini Kamnika z okolico. Grad Zaprice, cerkev Sv. Ane v Tunjicah, Kamniški vrh ter Mali grad so le nekatere od znamenitosti, ki se pohodniku ponujajo kot na dlani.

Velika Špica v megli

Vrh Špice ni pozidan, nikakor pa to ne pomeni, da ne pozdravlja obiskovalcev. Hrib je poraščen z mešanim gozdom, ki ga je temeljito razredčil žled, tik pod vrhom pa je že dolgo gol. Na jugozahodno obrnjeni jasi je postavljenih več klopi, na katerih obiskovalci počivajo utrujene okončine. Z vrha je mogoče v miru uživati in opazovati sonce, kako izginja za gorami.

A Velika Špica v rokavu skriva še enega asa. Vrh hriba je skoraj tristo metrov višje od središča Kamnika. Ta višinska razlika pogosto zadošča, da se pohodnik dvigne nad meglo, ki v Ljubljanski kotlini ni neznanka. Še posebej čarobnih je zadnjih nekaj metrov, ko se megla umakne modremu nebu in pohodnika pozdravijo topli sončni žarki. Ko se prepuščamo posledicam atomskih reakcij neke zvezde milijone kilometrov daleč, lahko pozabimo na vse težave, ki nas čakajo spodaj pod meglo in uživamo v vsem lepem, kar nam sonce nudi.