Povežite se z nami

spletni magazin o hrani, naravi, turizmu in zabavi

Velika planina v jeseni | ujeto v objektiv

Koče na Veliki planini, obdane z barvami jeseni (Foto: Falajfl)

Kraji

Velika planina v jeseni | ujeto v objektiv

Velika planina je visokogorska planota. V zavesti Slovencev je Velika planina označena kot turistična destinacija. Razlog za to je v načrtnem negovanju turizma po drugi svetovni vojni. Stvari so se v tistem času odvijale z bliskovito naglico. Zamisel za izgradnjo turističnega naselja se je pojavila leta 1959 v obdobju vzpona sindikalnega turizma. Leta 1964 je na planini stalo že šestdeset turističnih koč, leto poprej pa je pričela delovati tudi potniška žičnica.

velika-planina-foto01

Eksplozija turizma po vojni pa ni prvič, da smo Slovenci izkoristili potencial planote. Turizem sega že v medvojno obdobje, pastirji pa so se na Veliki planini naselili že v srednjem veku. Danes Velika planina igra skoraj vse vloge iz svoje bogate zgodovine. Primarno je turističen cilj, v toplejših mesecih pa še vedno služi kot pašnik.

Velika planina skozi zgodovino

Paša na Veliki planini se je razvila iz potrebe. Podeželje severno od Kamnika se naglo vzpenja v Kamniško-Savinjske Alpe, zato je za obdelavo primerne zemlje manj kot južno od mesta. A domačini so planoto s pridom izkoriščali za pašo živine. Območje so za pašo uporabljali že pred prihodom Slovanov, o čemer pričata dve najdbi sekir iz bronaste dobe.

Iz sredine šestnajstega stoletja izvira prvi pisni vir o uporabi planine za pašo. Vir je zapis sodnega procesa med grofom z gradu Črnelo in svetom mesta Kamnik. Vir spora so bile pravice rabe planin, ki leže nad dolino Bistrice. Grof Lamberg je zagovarjal pravico do paše svojih podložnikov, ki so tam gori pasli že od nekdaj.

velika-planina-foto06

Boljšo sliko razmer na planini prikazujejo katastri iz osemnajstega stoletja. Tako vemo, da je imelo sredi osemnajstega stoletja pravico do paše na planini 171 upravičencev. Planine so bile del cesarskega ozemlja in si jih bližnje graščine, kot so Zaprice, niso lastile. Skozi čas so si pašni upravičenci pridobili lastninske pravice, ne kot posamezniki, pač pa kot skupnosti.

Kako velika je Velika planina?

Velika planina obsega območje veliko skoraj šest kvadratnih kilometrov. Sestavlja jo več planin, povprečna višina planine pa je 1500 metrov nad morjem. Velika planina obsega Veliko, Malo in Gojško planino. Skupaj z Dovjo in Veliko gričo sestavlja največjo pašno planino pri nas.

Najvišji vrh je Gradišče, ki se dviga 1666 metrov nad morjem. Tik pod vrhom Gradišča je zgornja postaja sedežnice, ki omogoča enostaven dostop do planine. Z Gradišča je proti zahodu lep pogled na največje ohranjeno pastirsko naselje na Veliki planini. Severno od Gradišča se razteza obširno turistično naselje, zgrajeno po drugi svetovni vojni. Pravzaprav so vse bajte na Veliki planini iz povojnega obdobja, saj so bile v zadnji zimi druge svetovne vojne požgani skoraj vsi pastirski stanovi.

velika-planina-foto23

Turizem Veliki planini

Velika planina slovi po edinstveni arhitekturi velikoplaninskih planšarskih koč. Ovalna bajta je bila prvič opisana leta 1877 v knjigi o Alpah. Te edinstvene stanove so pastirji uporabljali v času paše kot zavetje pred pogosto muhastim vremenom na planini. Ker so pastirji v septembru z živino zapustili planino, so stanovi do naslednje pomladi običajno samevali. To je v zimi leta 1930-31 izkoristil Rajko Gregorc, ki je kot prvi najel Hautežovo kočo. V zimi je večkrat prenočil v koči, s tem pa se je začelo bajtarstvo, najem pastirskih koč med zimo.

velika-planina-foto16

Skromne koče so najemniki pogosto izboljševali in opremljali v veliko veselje lastnikov koč. Po vojni so lastniki pričeli z obnovo stavb. Mnogi so priložnost izrabili za izboljšavo in so v koče vgradili okna in stranska vrata. Preskarjev Andrej pa se je v poletju leta 1945 odločil na pogorišču svoje bajte zgraditi enako, kot je stala pred požigom. Danes je ta koča edina, ki ohranja prvotno, ovalno obliko. V njej je danes urejen Preskarjev muzej.

Falajfl na obisku

Na Veliki planini smo Falajflovci redni gosti. Za sprostitev in zabavo jo obiskujemo skozi vse letne čase, tudi pozimi, na planini pa smo se udeležili celo polnočnice v kapeli Marije Snežne. Na Veliko planino je mnogo poti in še zdaleč nismo izkoristili vseh. Najbolj udobna je vožnja z nihalko, ki nas v kombinaciji s sedežnico popelje do samega vrha Velike planine.

Na Veliko planino vodi mnogo pešapoti iz doline. Ker so nam bližnji južni dostopi, smo izkoristili izhodišči v Stahovici (čez sv. Primož) ter pri spodnji postaji nihalke (čez planino Dol). Kdaj pa kdaj se na Veliko planino odpeljemo tudi po cesti, ko vozilo pustimo na velikem parkirišču Ušivec.

velika-planina-foto11

Kakorkoli že pridemo na Veliko planino, se med izletom skoraj vedno povzpnemo vsaj do pastirskega naselja. Včasih nas premamijo vonji iz planinski koč, kjer si privoščimo odlične štruklje ali katero od specialitet slovenske alpske kuhinje. V galeriji si oglejte nekaj vtisov z našega obiska v jeseni, ko so pastirji živino že davno odpeljali v dolino.

Galerija fotografij Velike planine

Gregor je prekaljen pisun, ki je svojo novinarsko pot začel že v osnovni šoli kot založnik, urednik in edini novinar 'Špas revije'. Kasneje je pisal za razne publikacije, kot so Joker in Moj mikro, včasih povsem pomotoma.

1 komentar

1 komentar

  1. Pingback: Pastirska bajta z Velike planine | zanimivosti | spletni magazin o hrani, naravi, turizmu in zabavi

Zapiši odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Več v ... Kraji

Reklamno sporočilo

Priljubljene objave

Najnovejše na Falajflu

Falajfl na Facebooku

Na Falajflu si preberi več o

Reklamno sporočilo Booking.com
Na vrh