Primož Trubar je živel v zelo zanimivih časih. Rodil se je okoli leta 1508 v vasici Rašica na Dolenjskem. Ko je po rodni vasi še skakljal v kratkih hlačah, je skoraj tisoč kilometrov severneje nadležni menih na vrata lokalne cerkve pribil liste s 95 tezami. S tem se je spremenil tok zgodovine slovenstva in življenja mladega Primoža Trubarja. Spomin na njegovo življenje in delo v njegovi rodni vasi ohranja Trubarjeva domačija.
Mlinarjev sin
Rašica je naselje pri Velikih Laščah. Primož Trubar se je rodil kot mlinarjev sin v bližini vasi, kjer danes obiskovalce pozdravlja Trubarjeva domačija. Mlin je bil najverjetneje del posesti bližnjega gradu Turjak in mladi Primož je graščaka kot mladenič navdušil z bistroumnostjo.
V srednjem veku je bila duhovniška služba najbolj prestižno poslanstvo, zato je bilo to šolanje namenjeno le najbolj nadarjenim ali najbolje povezanim. Že pri rosnih dvanajstih letih je pod pokroviteljstvom plemiške družine Auersperg Primož odšel na študij na Reko.
Leta 1530 ga je njegov mecen, tržaški škof Pietro Bonomo, posvetil za katoliškega duhovnika in ga poslal v župnijo sv. Martina v Laško. Primož je bil star 22 let in še vedno željan znanja. Prebirati je začel dela reformistov ter se poglobil v kalvinizem. Že leta 1540 je bil prisiljen bežati pred preganjanjem. Zatočišče je našel tudi med delom plemstva, ki je bilo naklonjeno novi interpretaciji krščanstva.
Avtor in založnik
Ena od osnovnih zahteva reformacije je bila, da naj vsak vernik sam bere Sveto pismo v svojem maternem jeziku. Prav ta zahteva je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih. Knjiga je bila najbolj učinkovito sredstvo za širjenje zamisli, izum tiska pa je omogočal izdajanje v velikih nakladah. Trubar je izkoristil priložnost in pričel delo na prvi slovenski tiskani knjigi.
Catechismus je izšel leta 1550, z njim pa je Trubar slovenščino utemeljil kot knjižni jezik. Slovencem je dal jezik, ki je ustrezal potrebam vseh slojev: od plemstva in duhovščine do preprostih kmetov. Še istega leta je izdal tudi kratki Abecednik na osmih listih. Napisal ga je z namenom, da bi rojake naučil branja.
Žal se protestantizem na Slovenskem ni prijel. Že leta 1545 je papež sklical tridentinski koncil, ki je postavil temelje protireformacije. Že konec šestnajstega stoletja je protireformacija zajela slovenske dežele. Nadvojvoda Ferdinand II. je ukazal vrnitev vseh prebivalcev notranje Avstrije h katoliški veri. S podporo močnih cerkvenih inštitucij, tudi novoustanovljenega jezuitskega reda, je uspelo oblastem protestantizem v naših krajih zatreti.
Trubarjeva domačija
Vasica Rašica danes šteje manj kot tristo prebivalcev. Naselje je upravičeno ponosno na svojega najbolj znanega sina, katerega spomenik stoji ob vstopu v vas. Na levem bregu potočka Rašca pa obiskovalce pričaka vzorno urejena Trubarjeva domačija, ki pa ni ne Trubarjeva ne domačija. Nekaj objektov deluje kot etnološki muzej na prostem, kjer si lahko ogledamo vaško življenje pred dvema stoletjema.
Primož Trubar se je rodil na mlinu kakih štiristo metrov višje ob potoku, a se objekt ni ohranil. Tudi sicer so bile gospodarske stavbe v šestnajstem stoletju večinoma zgrajene iz lesa. Kamniti so bili le temelji najbolj imenitnih in premožnih stavb. Zato ne preseneča, da od izvirne hiše ni ostalo veliko.
Vseeno se obisk Trubarjeve domačije več kot splača. V idiličnem parku pod krošnjami visokih dreves si je moč ogledati mlin in žago na vodni pogon, uživati v mirnem toku potoka ali si privoščiti osvežitev v bližnjem gostinskem lokalu. V zgornjih nadstropjih mlina je urejena spominska soba. Veličastna sobana temeljito odraža duh sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bila zasnovana, na Trubarja in sodobnike pa spominjajo vitraži in kopije njegovih del.
Falajfl na obisku
Izlet v Rašico pomeni potovati skozi čas. Trubarjeva domačija je ravno dovolj odmaknjena od glavne ceste in preostanka vasi, da nas okolica popelje daleč v zgodovino. Morda ne pol tisočletja nazaj, ko je po teh poteh skakljal mladi Trubar, a dovolj daleč, da lahko za trenutek pozabimo na enaindvajseto stoletje.
Falajflovci smo se v Rašici ustavili na prijeten poletni dan. Pri prijazni gostiteljici smo se pozanimali o domačiji, si ogledali spominsko sobo ter se sprehodili ob potočku. Pokukali smo v mlin in žago, za trenutek posedli, nekaj malega prebrali in se poučili, nato pa smo se že morali posloviti od te idilične lokacije. Na vasi je lepo, a na nas čakajo mogočni gradovi.
Lokacija Trubarjeve domačije na zemljevidu
Galerija fotografij Trubarjeve domačije
Pingback: Obiskali smo grad Turjak, stoletni sedež plemiške družine Auersperg
Pingback: Na dan Rudolfa Maistra se spomnimo njegovega boja za severno mejo
Pingback: Obiskali smo kraški izvir Poltarice, prvega priliva dolenjske reke Krke