Na točki, kjer se Apeninski polotok že konča, Balkanski pa se še ne začne, stoji mesto. Stisnjeno med Jadransko morje in strma pobočja kraške planote v zaledju je dom Slovencev, Italijanov in obiskovalcev z vseh kotičkov sveta. Trst je nosil in nosi mnogo klobukov in pripoveduje milijone zgodb. Naša se prične nekega sončnega velikonočnega ponedeljka.
Trst kot habsburška metropola
Trst je drugačno jadransko mesto. V njem je težko najti najmanjši kanček tistega, čemur bi rekli primorsko. Kot pristaniško mesto ima pomole, priveze in celo plaže, a morje mesta ne definira. Arhitekture surovega kamenja, ki smo je vajeni iz drugih jadranskih mest, kot so Pula, Split ali Koper, v Trstu ne srečate pogosto. Nekaj ulic stran od obale bi prej verjeli, da stojite v enem od mest osrednje Evrope. V Trstu je več Dunaja kot Dubrovnika.

Primorski arhitekturni vložki so na tržaških stavbah le odsev mode časa, v katerem so bile zgrajene. Mnoge stavbe se zgledujejo po Dunaju (Foto: Falajfl)
Zaledje mesta, gori na planoti, je povsem slovensko. Naselja, kot so Lipica, Sežana ali Kozina, so bližje Trstu kot Kopru. Tudi hribi na italijanski strani meje nosijo povsem slovenska imena. Opčine, Bazovica in Dolina so le nekatera pričevanja o življenju naših ljudi na tem končku primorja. Ko pa stopimo v mesto, smo trdno v habsburški metropoli z vso raznolikostjo narodov, ki so sestavljali ta imperij.
Trst je največji razcvet doživel v času vladavine Marije Terezije v osemnajstem stoletju. Kot svobodno pristaniško mesto je bilo za imperij velikega pomena, v mesto pa se je stekalo veliko bogastva. V zgodnjem dvajsetem stoletju je bil Trst že kozmopolitansko mesto, ki so ga radi obiskovali umetniki in filozofi. Imena, kot so James Joyce, Sigmund Freud, Zofka Kveder, Dragotin Kette, Ivan Cankar, in Umberto Saba, so zaznamovali in bili zaznamovani z mestom.

Ob velikem trgu stojijo mogočna poslopja, katere je zgradila trgovina (Foto: Falajfl)
Lahkih nog naokrog
Poleg Ljubljane je Trst verjetno edina enklava tako imenovane Mitteleurope južno od Alp. Cankar je v svojem zadnjem predavanju v mestu rekel, “Ljubljana je srce Slovenije, Trst pa so njena pljuča”, vendar so bili naši rojaki po odcepitvi mesta potisnjeni na obrobje. Vseeno ima mesto obiskovalcu veliko ponuditi.
Osrčje mesta je zagotovo velik trg tik ob morju. Piazza Unità d’Italia, kot se danes imenuje, je spektakularna kulisa za vsako srečanje v mestu. Slovenci mu pravimo Veliki trg in mnogi pravijo, da je največji trg, postavljen ob morju. Na treh straneh trga stojijo mogočne stavbe v dunajskem slogu, nekatere okrašene z zlatimi ploščicami. Kavarne ob robu trga so priljubljeno srečevališče domačinov in gostov, trg pa občasno uporabljajo tudi za koncerte.
Za trgom se hitro dvigne grič, na katerem stoji katedrala svetega Justa iz štirinajstega stoletja in grad Castel San Giusto. Poleg mnogih cerkva in mogočnih stavb je verjetno največja znamenitost mesta gradič Miramare. Marmorno folijo je na rtu 8 kilometrov od središča mesta sredi devetnajstega stoletja postavil nadvojvoda Maksimilijan. To je tisti Habsburžan, ki je bežno zasedal cesarski prestol Mehike. Monarhični izlet čez lužo ga je stal glave.

Dvorec Miramare je od središča mesta oddaljen dobrih osem kilometrov (Foto: Falajfl)
Falajfl na obisku
Na velikonočni ponedeljek je obisk mesta rezerviran za oglede, saj so trgovine povečini zaprte. Sončno vreme je za obisk mesta izkoristila britanska mornarica, ki je ob pomole sredi mesta privezala nekaj svojih bojnih ladij. Parkirišča v središču mesta ni bilo najti, zato smo parkirali bližje železniški postaji. Sledil je sprehod do gradu San Giusto, pokukali smo v mestno katedralo ter se spustili nazaj k morju.

Katedrala svetega Justa stoji na griču poleg ruševin rimskega templja in mogočne vojaške utrdbe (Foto: Falajfl)
Trst je nekoč slovel po območju okoli rdečega mostu. Ponte Rosso danes nosi povsem drugačna oblačila. Namesto stojnic z oblačili, ki so za časa Jugoslavije tako privlačila slovenske kupce, so na trgu pred srbsko pravoslavno cerkvijo ponujali kulinarične specialitete italijanskih pokrajin. Nič hudega, vsaj slaščičarne so bile odprte. Privoščili smo si odličen italijanski sladoled in se, še preden je sonce padlo v morje, odpravili nazaj proti srcu slovenstva.
Lokacija Trsta na zemljevidu
Galerija fotografij Trsta
Pingback: Grad Socerb so ruševine nekdaj mogočne utrdbe na vzpetini nad Trstom
Pingback: Gorica v Italiji je že tisočletje dom Slovencev v dolini reke Soče