Trojane | Falajfl na obisku

Povezava med Ljubljano in Celjem je bila pomembna že v antiki. Čez naše kraje je potekala starodavna jantarjeva cesta, ki je povezovala obale Baltskega morja s Sredozemljem. V iskanju poti med južno in severno Evropo so že rimski graditelji spoznali prednost prelaza Učak, blizu katerega so postavili utrdbo. To so današnje Trojane, znane ne po bogati zgodovini, pač pa velikih krofih.

Trojane pred krofi

Dolgo pred prvo poselitvijo Slovencev so Trojane služile kot pomembna postojanka na rimski cesti med Emono in Celeio. Postojanka v bližini prelaza se je imenovala Atrans, kot rimska cesta (Via) pa je bila zgrajena za časa cesarja Tiberija, ki je vladal med letoma 14 in 37.

Cesta je bila pomembna vez med osrednjo Italijo in nevarno severovzhodno mejo cesarstva. Po tej poti je potovalo tudi strateško pomembno noriško jeklo, ki so ga pridelovali v istoimenski provinci. To jeklo so Rimljani uporabljali za proizvodnjo orožja svojih legij od pridružitve imperiju leta 16 pred našim štetjem.

Enako pomembna pa je bila v tistem času tudi pot jantarja. Ta je od obal Baltskega morja potovala tudi po ozemlju današnje Slovenije. Da bi se izognila visokim alpskim prelazom, je pot skozi hribe obšla s postojankami v metih Poetovio, Celeia, Emona in Nauportus (blizu Vrhnike).

O pomembnosti kraja v rimskih časih priča arheološko najdišče Atrans. To vključuje obcestno postajo, mitnico, vojaški tabor, cesto in grobišče. Naselbina v rimski dobi je bila zavarovana z obzidjem, segala pa je južno od današnje ceste. Del Atransa se nahaja pod sodobnimi Trojanami, preostanek pa se skriva v terasah južnega pobočja. Podatkov o uničenju naselja ni, skoraj zagotovo pa so ga uničile sile Atile.

Trojanski klanec in mitnica

Na mestu Trojan se slovenska naselbina prvič omenja leta 1228, mitnica na cesti pa se prvič omenja okoli leta 1400. Čeprav je bila rimska cesta razdejana, pa so jo zaradi potreb trgovine v srednjem veku spet obnovili. Okoli leta 1720 je cesta Dunaj – Trst tekla po današnji trasi čez Trojane. V času Ilirskih provinc so domači rokovnjači napadli kolono Napoleonove vojske in ubili pet častnikov. Francoske sile so nekaj zajetih rokovnjačev tega napada, skupaj z drugimi razbojniki iz Črnega grabna, 30. januarja 1810 usmrtili.

Pred izgradnjo železniške proge Dunaj – Trst je čez prelaz potekal živahen cestni promet. Tako imenovana stara dunajska cesta je zaradi obilnega prometa domačinom nudila vir dodatnega zaslužka. Ob cesti so domačini postavili obilico furmanskih domov. V pritličju teh enonadstropnih stavb so bili gostinski prostori, v prvem nadstropju pa prenočišča. Konji so se lahko okrepčali v velikih hlevih.

Od gostinskih objektov, ki stojijo še danes, se najstarejši ponaša z letnico 1849. Objekt je uvrščen v zakladnico nepremične dediščine, v njem pa še danes poteka gostinska dejavnost. Leta 1913 so trojanski gostilničarji kupili tri avtobuse in z njimi vzpostavili cestno povezavo med Celjem in Ljubljano. Na progi sta vsak dan vozila dva, tretji pa je služil kot rezerva. Avtobusa sta se ustavila na Trojanah, da so se potniki lahko okrepčali, gostilničarji pa napolnili mošnje. Pot med mestoma je trajala tri ure.

Trojane danes

Čeprav je izgradnja trojanskega kraka štajerske avtoceste tovorni promet preusmerila s stare ceste, ostaja gostišče priljubljen cilj popotnikov. Tudi danes so parkirišča ob gostišču na Trojanah polna avtomobilov in avtobusov, ki Trojane zapuščajo obteženi s škatlami krofov, po katerih gostišče slovi daleč naokrog. Tudi Falajflovci smo si med obiskom privoščili krof in veseli nas, da ne pišemo recenzij gostinskih lokalov.

Lokacija Trojan na zemljevidu