Sveti Primož nad Kamnikom | ujeto v objektiv

Iz osrednje Slovenije pogled proti severu kronajo Kamniško-Savinjske Alpe s skoraj vse leto belimi vrhovi in strmimi pobočji. Ko se hribom približamo, nam oko pritegne podolgovat kompleks, na videz postavljen sredi pobočja Velike planine. Bela točka sredi zelenih gozdov predalpskih hribov je Sveti Primož nad Kamnikom, romarska postojanka in priljubljena izletniška točka.

Sveti Primož kot izletniška točka

Sveti Primož stoji na domiselno poimenovani Planini, dobrih 840 metrov nad morjem. Od daleč je videti, kot da je Sveti Primož del enotne vzpetine, ki se začne z gričevji za Uršulinskim samostanom v Mekinjah in konča s pašniki Velike planine. Videz vara, saj se Sveti Primož vzpenja iz doline potoka Črna, ki si je skozi griče izrezal tesno dolinico. Ob vznožju Svetega Primoža je zraslo naselje Planina, kjer so prebivali rudarji, zaposleni v bližnjem rudniku kaolina. Iz rudniških rovov so zadnji tovor kaolina, rudnine, uporabne pri izdelavi papirja, na površje pripeljali leta 1991.

Romarska pot se prične v kraju Stahovica, blizu sotočja Črne in Kamniške Bistrice. Izhodišče je težko zgrešiti, saj se nahaja ob glavni cesti med Kamnikom in izvirom Kamniške Bistrice. Pri tovarni Calcit je potrebno zaviti levo, parkirišč pa je ob cesti in v bližini tovarne dovolj. Pot poteka po cesti, ki je prvih nekaj ovinkov še asfaltirana, od koče naprej pa vodi široka makadamska cesta. Večji del poti sledi cesti, ki vodi do vasi Prapretno in naprej, vse do Svetega Primoža.

V zimskem času nas ob poti spremljajo meglice in zasnežena pobočja južnih obronkov Velike planine (Foto: Falajfl)

Položna pot v strm klanec

Izjemno priljubljenost Svetega Primoža kot izletniške točke med domačini gre pripisati dokaj zložnemu vzponu, ki je redkost v kamniškem hribovju. Že izletniška pot na Kamniški vrh, ki se dviga na drugem bregu Kamniške Bistrice, je izrazito bolj strma. Tako bomo ob poti na Svetega Primoža pogosto srečali aktivne upokojence v še bolj aktivnih pogovorih, družine z majhnimi otroki, gorske tekače in planince, ki bodo pot nadaljevali proti Veliki planini. Najbolj aktivni bodo do kompleksa na Svetem Primožu pridirjali v krepko manj kot pol ure, običajni pohodniki pa lahko računajo na uro hoje po zložno vzpenjajoči se poti.

Kot velja za vse priljubljene izletniške točke, je Sveti Primož cilj ali le vmesna postojanka mnogih športnih prireditev. Od 24 ur Svetega Primoža, kjer je pomembno število vzponov v enem obratu Zemlje okoli svoje osi, preko Zimske lige do Dobrodelnega pohoda na Sv. Primoža, kjer je v ospredju druženje in dobra volja. Vsako leto podelijo tudi priznanja najzvestejšim in najpogostejšim obiskovalcem planine. Leta 2017 so našteli kar tri pohodnice, ki so pot opravile prav vsak dan v letu. Medalje prejme vsak, ki opravi vsaj 100 pohodov v enem letu, za zlato pa je hrib potrebno obiskati vsaj 300 krat. Sveti Primož je občasno tudi cilj Strašnega pohoda, ko na noč čarovnic pohodnike iz gozda opazujejo bleščeče oči, ob poti pa strašne obrede opravljajo duhovi in druge prikazni.

Romarski kompleks na južnem obronku Velike planine

Kar je od daleč videti kot dve stavbi, je pravi romarski kompleks, ki ga sestavljata dve poznogotski cerkvi sv. Primoža in Felicijana ter sv. Petra. Slednja cerkev je manjša od obeh, a postavljena nekoliko višje na pobočju. Poleg spodnje cerkve ločeno stoji zvonik in na levi strani ob poti nekdanja mežnarija, v kateri je danes urejena okrepčevalnica. Na travniku za gospodarskim poslopjem stoji še renesančna Marijina kapela. Sveti Primož je romarsko središče že od 13. stoletja, prva cerkev pa je na mestu stala že v 11. stoletju.

Podružnična cerkev sv. Primoža in Felicijana nosi ime po rimskih mučencih iz dobe cesarja Dioklecijana, verjetno najbolj znanega dalmatinskega cesarja Rimskega imperija. Slednji je vzdrževal cesarski kult, ki je zahteval čaščenje Dioklecijana kot boga. Kristjani, ki so v tistem času že predstavljali znatno versko manjšino, se zahtevam niso hoteli ukloniti, zato jih je lovil in preganjal.

Eden najstarejših zlatih oltarjev na Slovenskem iz leta 1628 (Foto: Falajfl)

Sv. Primož in Felicijan

Legenda pripoveduje o Primožu in Felicijanu, bratih iz Rima, ki sta se, kljub Dioklecijanovim pogromom, dala krstiti. Nevarnosti navkljub sta skušala spreobrniti tudi druge Rimljane. Pričakovano sta končala v ječah, kjer sta tolažila ujete kristjane. Po hudem mučenju so ju javno usmrtili okoli leta 305. V cerkveni umetnosti je pogosto upodobljena njuna mučeniška smrt. Sta zavetnika zdravilišč, kar najverjetneje ni povezano z zdraviliško zgodovino Kamnika.

Na Svetem Primožu so že  14. stoletju hranili svetinje istoimenskih rimskih mučencev. V času turških vpadov, konec 15. stoletja, so kamniški meščani relikvije premaknili na varno v utrjeno cerkev sv. Jakoba. Ko je nevarnost prešla, je leta 1597 kamniški župnik prosil patriarha iz Ogleja za dovoljenje, da bi svetinje vrnili v cerkev sv. Primoža in Felicijana. Patriarhi so odločitev sprejeli pičla tri desetletja kasneje in veleli svetinje razdeliti med obe cerkvi.

Poznogotski poslikan lesen strop v cerkvi sv. Petra iz okoli 1470 do 1480 je najstarejši in najlepši primerek te vrste v Sloveniji (Foto: Falajfl)

Umetnostna zgodovina Svetega Primoža

Najpomembnejše kulturna dediščina cerkve sv. Primoža in Felicijana so poznogotske freske neznanega avtorja iz leta okoli 1504. Oltar iz leta 1628 je delo B. Costija in sodi med najstarejše zlate oltarje na Slovenskem, v cerkvi pa sta še dva stranska oltarja iz let 1655 in 1656, deli domačih rezbarjev. Ikonografsko zanimiva je na platno slikana podoba sv. Primoža in Felicijana, datirana v leto 1632, ki v 24 prizorih ilustrira njuno mučeništvo, kot je bilo tedaj priljubljeno. Orgle so bile postavljene leta 1680 in so delo mojstra Janeza Fullerja ter so najstarejši tak inštrument znanega avtorja na Slovenskem.

V podružnični cerkvi sv. Petra, ki je bila postavljena v zadnji tretjini 15. stol, predstavlja največji zaklad poznogotski poslikan lesen strop iz okoli 1470 do 1480. Strop, ki pokriva pravokotno ladjo brez talnega zidca, je najstarejši in najlepši primerek te vrste v Sloveniji. Značilnost stropa so brokatni vzorci, ki jih ne najdemo nikjer drugje. Edinstveni so tudi vzorci lilij, školjk, trakastih prepletov z rozetami in bogat izbor živali. Tudi v tej cerkvi so 3 oltarji zlatega tipa.

Sveti Primož danes

Danes Sveti Primož vabi tako romarje kot pohodnike. Z velike terase pred cerkvijo se odpira veličasten pogled na bližnja hribovja in Ljubljansko kotlino. V daljavi pa iz meglic pogosto pogleda tudi mogočni Snežnik. Dostop do cerkva preprečujejo mogočna zaklenjena vrata, ključe katerih hranijo v okrepčevalnici. V zimskem času je pot na hrib mistična, pogled skozi gola drevesa pa se hitro izgubi v meglicah. Nemalokrat pa nas vzpon nagradi s soncem in izjemnim razgledom na gričke, ki kukajo iz megle.

Sveti Primož na zemljevidu

Galerija fotografij Primoža