Stari grad Volčji Potok | na obisku

Vasica Volčji Potok je med ljubitelji vrtnarstva znana po istoimenskem arboretumu. Ta se je razvil iz parkovnih površin predvojnega Souvanovega dvorca. Dvorec v idiličnem parku vojne ni preživel in danes od njega ostaja le razmetano kamenje. A nižinski dvorec ni edina razvalina na območju sodobnega arboretuma. Vrh griča so bili dolga stoletja skriti ostanki obrambne utrdbe, ki je bila postavljena dolgo, preden je Volčji Potok zaslovel po tulipanih. Grad Volčji Potok je danes del parka, do njega pa je urejenih več sprehajalnih poti.

Stari Grad je bil za časa Valvasorja že zapuščen, plemiči pa so bivali v sodobnem dvorcu ob vznožju Volčjega hriba

Stari grad Volčji Potok

Arboretum Volčji Potok leži ob vznožju predalpskih gričev na poplavni ravnici Kamniške Bistrice. Najvišja vzpetina posestva je Volčji hrib, vrh katerega je nekoč stal Stari grad. Žal se do danes o gradu ni ohranilo veliko podatkov, saj je bil opuščen že v Valvasorjevih časih. Ostanki gradu, ki so se ohranili do danes, so po ocenah strokovnjakov iz šestnajstega stoletja.

Vendar pa to morda ni prva stavba, ki je stala na Volčjem hribu. Plemiči so v Volčjem Potoku živeli že v trinajstem stoletju. Volčji hrib je za posestnika, ki je imel v vasi kmetije, predstavljal idealno lokacijo za postavitev gradu. Prvi plemič, ki se povezuje z naseljem, je neki vitez Herman. Listina, spisana na Turjaku leta 1220, Hermana imenuje kot ‘de Wolfspach’, kar je bilo nemško ime vasi Volčji Potok.

Prva omemba gradu v Volčjem Potoku je v štirinajstem stoletju. Takrat je samostan Mekinje v dar prejel kmetijo, ležečo pod gradom. Kje točno je ta grad stal, ni znano. Arheologi ocenjujejo, da je bila utrdba na Volčjem hribu zgrajena v enem časovnem obdobju brez kasnejših dodelav. V uporabi naj bi bila le poldrugo stoletje, saj je bila že konec sedemnajstega stoletja v stanju ruševin.

Po raziskavah strokovnjakov je bila utrdba zgrajena v enem obdobju in kasneje ni bila več deležna dozidav (Foto: Falajfl)

Valvasorjev Volčji Potok

O posestvu je pisal tudi Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Iz tistega časa se je ohranila tudi veduta, na kateri sta zarisana tako novi dvor, kot zapuščeni stari grad. Ostanki ruševine slednjega se z Valvasorjevo uprizoritvijo delno tudi ujemajo. Valvasor je o posesti napisal, da je bil nižinski novi grad zgrajen ‘v tem stoletju’. To pomeni, da je bila ta pridobitev, vsaj za grajske stavbe, dokaj nova. Novi dvorec naj bi posestniki, gospodje Bonnhomo, zgradili zaradi želje po večjem udobju.

Ko je nevarnost turških vpadov večinoma prešla, se je mnogo plemičev odločilo zapustiti svoje gorske utrdbe. V bližini so tako Stari grad Smlednik zapustili in si ob vznožju postavili novi dvorec, ki danes nosi ime Lazarini. Če bi posestnik iskal zemljo za svoj novi dvor, bi bilo vsekakor najbolj ekonomično izbrati lokacijo neposredno ob vznožju hriba, na katerem je stala utrdba.

Med arheološkimi izkopavanji so bile opravljene meritve z georadarjem in arheološko sondiranje. Tako so bile razkrite geofizikalne anomalije, skrite pod zemljo. (Foto: Falajfl)

Valvasorja na posest v Volčjem Potoku vežejo tudi sorodstvene vezi. Volčji Potok je leta 1647 kupil Janez Jurij Posarel, Valvasorjev edini bratranec po teti Lukreciji. Njegov sin Janez Hebard je svojega mrzlega bratranca po vrnitvi v Ljubljano tudi finančno podpiral. Za časa pisanja Slave je bil tudi mlajši Posarel že pokojen. Valvasor piše, da je lastnica posestva njegova gospa vdova, gospa Elizabeta, rojena Valvasor.

Ostanki gradu se deloma ujemajo s podobo, ki jo je v svoji Slavi vojvodine Kranjske objavil Valvasor (Foto: Falajfl)

Falajfl na obisku

Stari grad Volčji Potok leži na osrednji lokaciji v parku. Nekoč so se mogočne kamnite stene dvigale visoko nad krošnje dreves. Iz opazovalnice na krožnem stolpu se je odpiral razgled na bližnje in bolj oddaljene gradove, vasi in mesta. Danes iz samega parka gradu ni videti, do ruševin pa je potrebno slediti tablam. Ker so ruševine del 88 hektarjev velikega parka, je za ogled potrebno plačati vstopnino.

Kot za vsakim oblakom posije sonce, tudi naravna katastrofa kdaj za sabo pusti več, kot le razdejanje. Nekoč povsem skrit in nedostopen vrh Volčjega hriba je prav zaradi uničujočega žledoloma danes očiščen in odprt za javnost. Do vrha se je moč sprehoditi po urejeni pešpoti skozi gozdove, ki so jih nekoč naseljevali volkovi. Njih potomci vas bodo danes oblajali le s povodca.

Med drevesi se odpira pogled na Kamniške Alpe (Foto: Falajfl)

Ostanki gradu so dobro ohranjeni in utrjeni, tako da z lahkoto prenesejo trume obiskovalcev, ki plezajo po kupih kamenja. Grajski kompleks je očiščen podrasti, tako da si je mogoče ogledati razporeditev talnih prostorov v gradu. Z vrha griča se med drevesi odpirajo pogledi na Kamniške Alpe, proti Posavskemu hribovju ter Krvavcu z okolico. Razgled občasno ovirajo visoke krošnje dreves in morda ne bi bilo napak razmisliti o postaviti razglednega stolpa.

Kot zanimivost Arboretuma Volčji Potok je Stari grad Volčji potok vsekakor vreden obiska, če vas pot zanese v cvetlični raj ob Kamniški Bistrici.

Lokacija Starega gradu Volčji Potok na zemljevidu