Škofja Loka je srednjeveško mesto s pisano in bogato zgodovino, zgrajeno na sotočju Poljanske in Selške Sore. Stari del mesta stoji na rečnih terasah in obsega Mestni in Spodnji trg. Nad mestom se dviga Loški grad, katerega zgodovina sega v trinajsto stoletje.
Srednjeveško jedro mesta je tesno stisnjeno med Selško in Poljansko Soro ter grajsko pobočje (Foto: Falajfl)
Srednjeveško mesto
Zgodovina Škofje Loke se prične leta 973, ko je cesar Oton II daroval loško ozemlje škofu Abrahamu iz Freisinga na Bavarskem. Posest ni stala na območju današnjega mesta, pač pa severneje na delu, ki se ga danes drži ime Stara Loka. Ker se je posest nahajala na pomembnem križišču, so škofje tu ustanovili svoje upravno in gospodarsko središče.
Škofja Loka na današnji lokaciji je prvič omenjena kot trg sredi trinajstega stoletja, do leta 1274 pa je že pridobila mestne pravice. Na vzpetini Krancelj so škofje zgradili romanski stolp in grad, ki je danes samo še ruševina. Mesto je močno prizadejal idrijski potres leta 1511. V času potresa so bili v mestu vsaj trije gradovi, poleg danes stoječega še Zgornji stolp na Kranclju in Wildenlack, ki je bil sedež škofov. Po potresu se je škof Filip odločil obnoviti le Loški grad, ki je bil dokončno obnovljen šele leta 1527.
Zgodovina mesta kot škofijske posesti je v starem mestnem jedru vidna na vsakem vogalu (Foto: Falajfl)
Mesto je bilo v zgodnjem štirinajstem stoletju obzidano z zaščitnim obzidjem, skozi katero je vodilo petero vrat. Vsaka od vrat so bila varovana s stražnimi stolpi. Srednjeveški del mesta je v veliki meri ohranjen še danes, čeprav se je mesto v svoji zgodovini spopadalo z mnogimi nesrečami. V mesto je leta 1457 vdrl Jan Vitovec v službi celjskih grofov in mesto požgal. Leta 1476 pa so mesto napadli Turki. Večkrat je po mestu pustošila kuga.
Mesto je bilo v srednjem veku središče obrti in trgovine. Mlin pod Kamnitim mostom je omenjen že leta 1309. Mnogo je bilo kovačev, čevljarjev, krojačev, pekov in drugih obrtnikov. Leta 1673 je bilo v Loki 95 rokodelcev z mnogimi pomočniki. Organizirani so bili v rokodelskih cehih, ki so bili na višku v 17. stoletju. Živahna je bila trgovina z železom, loškim platnom in siti.
Obrtniki in trgovci so iz vaškega trga zgradili uspešno in bogato mesto (Foto: Falajfl)
Zamorec v loškem grbu
Zanimivost loškega grba je podoba temnopoltega moškega s krono. V mestni grb je prišel neposredno iz grba Freisinških škofov, kjer je že od srednjega veka. V takratnem času je veljalo za znak imenitnosti, če je dostojanstvenik imel v svojem spremstvu prikupnega dečka temne polti. Pogosto so gospodje imeli v lasti še papigo ali majhno papigo in tako zabavali dvorjane.
Lokalne legende govorijo o freisinškem zemljiškem gospodu Abrahamu, ki se je peljal v Poljansko dolino. Med potjo ga je napadel medved. Zamorec z njegovega spremstva se medveda ni ustrašil in ga je s puščico ubil. V zahvalo mu je škof obljubil, da bo zamorca naredil slavnega in da ga bodo pomnili še mnogi rodovi. Zamorec s krono je postal simbol freisinške škofije, posledično pa tudi mesta Škofja Loka.
Mesto v času Valvasorja. Nad mestom stoji mogočen grad z osrednjim stolpom, ki je bil porušen v devetnajstem stoletju. V ozadju na desni so razvaline gradu, ki je bil uničen v potresu leta 1511
Legende so eno, resnica pa verjetno leži drugod. Freisinški škofje imajo zamorčevo glavo v grbu že zelo dolgo v pozezavi s svetnikom Mavricijem. Nemško ime za mavricija je Moritz, prihaja pa iz izraza ‘der Mohr’, kar pomeni temnopoltež. Sveti Mavricij je bil poveljnik rimske legije ob zori četrtega stoletja. Legija, ki so jo v celoti sestavljali kristijani, je bila vpoklicana iz mesta Tebe, ki leži v današnjem Egiptu, v Galicijo. Ko so bili nameščeni v Evropi, je bil legiji ukazan pogrom nad tam živečimi kristijani, kar so zavrnili. Legija je bila v celoti pobita blizu kraja v Švici, ki se danes imenuje St. Moritz. Mavricij je bil razglašen za zgodnjega krščanskega svetnika. V Švici in Nemčiji stoji slika zamorca Mavricija na oltarjih mnogih cerkva in kapel, privzeli pa so ga tudi v škofovski grb.
Središče industrije
V Škofji Loki sta bili obrt in industrija skozi zgodovino zelo živahni in sta dajali utrip mestu. Znana je bila tovarna klobukov Šešir, ki je delovala od leta 1919 dalje. Po drugi svetovni vojni se je mnogo obrtnih delavnic razvilo v industrijska podjetja. Elektro podjetje Elra se je razvilo v znano tovarno hladilnikov LTH, leta 1940 ustavnovljena tovarna odej Odeja pa uspešno posluje še danes.
V mestu so zrasle še mnoga industrijska podjetja, ki pa niso uspešno prestala izzivov, ki so nastali kot posledica izgube jugoslovanskega trga in večje konkurence z vzhoda.
Škofja Loka na zemljevidu
Pingback: Loški Grad je stoletja služil kot upravno središče freisinških škofov
Pingback: Loški muzej na Škofjeloškem gradu - od srednjeveške utrdbe do muzeja
Pingback: Tedenski pregled Falajflovega dogajanja, 5. - 11. februar 2018
Pingback: Šmarjetna gora je izvrstna izletniška lokacija nad prestolnico Gorenjske
Pingback: 48. dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v objektivu naših fotografov