Povežite se z nami

spletni magazin o hrani, naravi, turizmu in zabavi

Šmarjetna gora nad Kranjem | Falajfl na obisku

Cerkvica sv. Marjete je bila zgrajena v začetku 14. stoletja in obnovljena leta 1989 (foto: Falajfl)

Kraji

Šmarjetna gora nad Kranjem | Falajfl na obisku

Kranj je mesto na sotočju Save in Sore, kjer se Škofjeloško hribovje najbolj približa Alpam. Nad Savskim otokom se nad mesto strmo dviga 646 metrov visoka Šmarjetna gora, s katere se odpira lep pogled nad večji del osrednje Slovenije. Na hladen dan v februarju smo se odpravili na ogled te vzpetine nad prestolnico Gorenjske.

Lep razgled

Šmarjetna gora je zadnji odrastek Škofjeloškega hribovja, ki se dviga nad dolino in skupaj z reko Savo predstavlja naravno pregrado za rast mesta Kranj. Zaradi izvrstne lokacije in odličnega razgleda so ljudje že tisočletja na vrhu gradili stavbe. Danes sta na vrhu hotel in romarska cerkev.

Šmarjetna gora ima, podobno kot bližnja Šmarna gora, dva vrhova, drugi je prav tako znan kot Grmada. Ime je povezano s turškimi vpadi, ko so domačini iz bližnjih naselij in mest na vrhovih višjih gričev prižigali stražne ognje. V časih pred množično komunikacijo so bile grmade na vidnih gorah najhitrejši način opominjanja prebivalstva na prihajajočo nevarnost.

Drugo ime za nižji grič Šmarjetne gore je Gradišče, ime, ki priča o starodavni uporabi tega prostora. Gradišče je značilna obrambna utrdba iz železne dobe (1000 – 300 let pred našim štetjem), zgrajena na visokem hribu. Gradišča so postavljali slovanski priseljenci v naših krajih, povečini pa so bila opuščena v rimskih časih. Nekatera gradišča so spet pridobila na pomenu v srednjem veku, ko so služila kot pribežališča.

Mogočen grad na visoki gori

Izvrstna lokacija gore predstavlja idealno mesto za srednjeveško obrambno utrdbo. Podobno kot mnoge vzpetini v okolici, kot sta Kamnik in Smlednik, je tudi na Šmarjetni gori v srednjem veku stal grad. Zanimivo je o stavbi, od katere je danes ostalo le nekaj kamnov, znanega bore malo. Najverjetneje je bil grad uničen že v trinajstem stoletju, nedolgo po tem, ko je bil postavljen. Že v Valvasorjevih časih od gradu ni ostalo veliko in zato tudi ni upodobljen v njegovih grafikah.

Območje Šmarjetne gore je cesar Henrik II. leta 1002 podaril Freisinškim škofom, ki so teritorij upravljali iz bližnje Škofje Loke. Grad so kasneje verjetno postavili uslužbenci grofov Ortenburških. Ti so v dvanajstem stoletju na zahodnem robu kranjske doline širili svoje posesti. Grad je najverjetneje služil ministerialu Ortenburžanov, ki so svoje ozemlje upravljali z gradu Kamen.

Grad Wartenberg je tehnično stal na območju, ki so ga imeli v lasti škofje iz Freisinga in ti naj bi ga konec dvanajstega stoletja tudi odkupili. Ker niso želeli, da bi grad postal središče moči Ortenburžanov, so dali grad porušiti. Tako vsaj sklepajo zgodovinarji na podlagi redkih listin, ki so se o gradu ohranile. Sploh edina omemba gradu je v nedatirani listini iz Freisinga, kjer se grad Wartenberg sploh prvič omenja.

Rekreacijsko središče

Šmarjetna gora je danes priljubljen rekreacijski cilj za meščane gorenjske prestolnice. Do vrha vodi več pešpoti, za vzpon pa v lepem vremenu zadošča slaba ura hoje. Na vrhu že od štirinajstega stoletja stoji cerkev sv. Marjete, ki je bila priljubljena romarska točka. Cerkev je bila po jožefinskih reformah konec osemnajstega stoletja zapuščena. V dveh stoletjih je objekt temeljito propadel, nekaj časa so jo uporabljali tudi kot kamnolom. Povsem obnovljena je bila v letu 1989.

Vrh Šmarjetne gore se danes dviga 643 metrov nad morjem, v preteklosti pa je bil še ducat metrov višji. Vrh so med gradnjo hotela v dvajsetem stoletju znižali, da so pridobili zemljišča za gradnjo hotela in parkirišče. Danes na vrhu stoji hotel s tremi zvezdicami, do katerega vodi asfaltirana cesta, ki je dobro vzdrževana tudi v zimskem času.

Falajfl na obisku

Na vrh Šmarjetne gore smo se odpravili uživat v razgledu redkega sončnega popoldneva. Na vrhu nas je pričakal izjemen razgled na vsa tri gorovja slovenskih Alp. V škrlatni barvi poznega popoldanskega sonca smo občudovali vse daljše sence na vršacih Kamniških Alp in se po sončnem zatonu odpravili nazaj v dolino. Morda se vrnemo, ko bo v deželo prišla pomlad ali pa poleti, da uidemo vročini v nižinah.

Šmarjetna gora na zemljevidu

Gregor je prekaljen pisun, ki je svojo novinarsko pot začel že v osnovni šoli kot založnik, urednik in edini novinar 'Špas revije'. Kasneje je pisal za razne publikacije, kot so Joker in Moj mikro, včasih povsem pomotoma.

3 komentarji

3 Comments

  1. Pingback: Tedenski pregled Falajflovega dogajanja, 26. februar - 4. marec 2018

  2. Pingback: Celjski grad je bil nekoč največja in najbolj mogočna utrdba na naših tleh

  3. Pingback: Obiskali smo Slap Šum, pogosto spregledan biser narave v okolici Kranja

Zapiši odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Več v ... Kraji

Reklamno sporočilo

Priljubljene objave

Reklamno sporočilo

Najnovejše na Falajflu

Falajfl na Facebooku

Na Falajflu si preberi več o

Na vrh