Slap Peričnik in dolina Vrata | ujeto v objektiv

Globoke alpske doline, obdane z vencem alpskih vrhov, so idealno pribežališče pred poletno vročino. Dolina Vrata je ena lepših ledeniških dolin v Julijskih Alpah. Dolina se razteza od naselja Mojstrana do vznožja severne stene Triglava. Skozi dolino teče reka Triglavska Bistrica, v katero se zlivajo tudi vode enega najlepših slapov pri nas, slapu Peričnik.

Spodnji in zgornji Peričnik

Dostop do slapu je enostaven in dostopen vsakomur. Od ceste, ki pelje mimo Koče pri Peričniku, je do samega slapu slabih deset minut hoje po zložno se vzpenjajočem terenu. Še preden pridemo do slapu, nas na njegovo mogočnost opozarja oddaljeno bučanje voda. Po kratkem sprehodu stopimo iz gozda in odpre se nam pogled na spodnji Peričnik.

Slap Peričnik v višino meri kar 52 metrov, v času največjega pretoka pa je celotna Peričnikova kotanja odeta v meglico vodnih kapljic. Slap je nastal po umiku ledenika, ki je izkopal dolino Vrata. Manjša dolinica, po kateri teče potok Peričnik, je tedaj obvisela nad poglobljeno dolino, voda pa je v dolino skočila v obliki slapu.

Sprva en slap se je kasneje razdvojil na dva. Zgornji Peričnik je skrit nad previsno steno, zato se je potrebno povzpeti petdeset metrov, če si ga želite ogledati. V višino meri le 16 metrov, zato večina obiskovalcev svoj obisk zaključi pri spodnjem, mogočnejšem slapu.

Nenehno preoblikovanje

Stopnja, prek katere pada spodnja plast, je nastala zaradi neenakomerne sprijetosti kamnitih plasti. Vode potoka Peričnik so v tisočletjih na nekaterih mestih kamnine bolj izpodjedle kot na drugih. V steni so nastajali previsi, ki so se občasno tudi trgali. Sledovi ogromnih skalnih podorov so še vedno vidni, zadnji pa se je pripetil v začetku prejšnjega stoletja.

Peričnik je strugo menjal pogosto. Zadnja aktivna struga se nahaja kakih 5 metrov desno od spodnjega slapa. Tu je voda tekla še leta 1885, ko je slap zapusti staro strugo in se ustalil na današnjem mestu. Še bolj desno je najti starejši žleb, po katerem danes voda curlja le ob večjem deževju. V tektonskem merjenju časa Peričnik svoj tok menja pogosto.

Mogočnost kapljice vode

Slap Peričnik je v pozni pomladi in zgodnjem poletju na vrhuncu svojega delovanja. Daljši dnevi soncu nudijo več možnosti za taljenje snega v višinah, ki se v obliki potokov odpravi v dolino. Zadnji skok potoka Peričnik je izdolbel globoko kotanjo, ki pa je zaradi obilnega toka vode skrita v tančico vodnih kapljic.

Ena od posebnosti slapu Peričnik je, da ga je moč obhoditi in se sprehoditi za slapom. Pot ni povsem varna, saj je ozka in spolzka, zato previdnost in dobra oprema niso odveč. Prav tako pod previsno steno voda nenehno kaplja na pot in pohodnike, ki si upajo sprehoditi za slapom.

Falajfl na obisku

Slap smo obiskali konec zelo mokrega junija, osemnajstega leta enaindvajsetega stoletja. Vozilo smo pustili v Mojstrani in se tistih nekaj kilometrov do slapu podali peš ob strugi Triglavske Bistrice. Po kaki uri ležerne hoje smo se znašli pri slapu, ki je v polni moči padal v dolino. Čeprav so oblaki med sprehodom pogosto zakrivali sonce, se je le to pokazalo in omogočilo nekaj spektakularnih posnetkov.

Lokacija slapu Peričnik na zemljevidu

Galerija fotografij slapu Peričnik in Triglavske Bistrice