Šivčeva hiša v Radovljici | ujeto v objektiv

Radovljica je eno manjših še ohranjenih srednjeveških mest pri nas. Podobno kot Kranj je mesto nastalo na naravnem pomolu nad sotočjem zgornjih tokov reke Save. Velikost mesta je bila pogojena s skromno odmerjenim prostorom na vrhu pomola. Tu so se stiskale cerkvene in grajske stavbe, trg in kolikor mestnih stavb je bilo moč stisniti za obzidje, ki je meščane varovalo pred Turki. Med hišami, ki so se ohranile do danes, je tudi Šivčeva hiša, ki je odprta za javnost in služi kot galerija in muzej meščanskega življenja v srednjeveški Radovljici.

V pritlični galeriji se novo srečuje s starim. Stoletne stene danes podpirajo umetnine novega roda lokalnih ustvarjalcev. (Foto: Falajfl)

Srednjeveška Radovljica

Lokacija mesta Radovljica je bila izbrana zaradi lege, zaradi česar je mesto še danes nekoliko odmaknjeno od glavnih trgovskih poti, ki se vijejo skozi deželo. A ker so deželni posestniki z avstrijske Koroške na sončni strani Alp potrebovali središče, je zlepa ali zgrda Radovljica postala pomembno srednjeveško središče trgovine in obrti. Do mesta so speljali široko cesto, pred obzidjem pa postavili mitnico, kateri se ni bilo dovoljeno izogniti.

Mesto je svoj največji razcvet doživelo v času turške nevarnosti. Takrat je cesar Friderik III dovolil, da so si za varnim mestnim obzidjem dom poiskali tudi prebivalci iz podeželja. Poleg zidu je vstop v mesto oviral obrambni jarek, ostanki katerega so vidni še danes. V času renesanse je bila v mestu zgrajena tudi hiša, ki danes nosi ime Šivčeva hiša. Vstop skozi njena vrata nas popelje skozi zgodovino v čas, ko je bil Valvasor še kratkohlačnik.

Skrinja je bila srce vsakega doma, kar je veljalo tako za vaške kot mestne hiše (Foto: Falajfl)

Šivčeva hiša

Meščanska hiša je bila postavljena že sredi šestnajstega stoletja. Stoji v zgodovinskem jedru Radovljice nasproti mestnega trga. Sodi med redke ohranjene hiše iz časa, ko je bil glavni gradbeni material les. Čeprav so bile lesene hiše cenejše za gradnjo in vzdrževanje, pa so le redke preživele divjanje časa. Tudi Šivčeva hiša je bila večji del svojega obstoja vsaj deloma lesena, današnjo podobo pa je dobila v sedemnajstem stoletju.

Ko stopimo skozi duri, nas sprejme prostrana veža, v kateri je danes urejena galerija. Veža je prekrita z obokanim stropom, skozi stoletja pa je služila različnim namenom. Tu so bila skladišča, delavnice in celo prodajalne. Vrata na zadnji strani sobe razkrivajo največjo skrivnost stavb srednjeveške Radovljice. Čeprav so pročelja hiš ozka in stisnjena, pa so parcele, na katerih so bile hiše postavljene, zelo dolge. Na videz majhna hiša za vsakim vogalom preseneti z novo sobo, kamro ali stopniščem.

Nekdanja glavna bivalna soba je danes rezervirana za poroke. Nad mladoporočencema bdi portret mestne dobrotnice Josipine Hočevar. (Foto: Falajfl)

Poročna soba

Ko smo zaključili z ogledom galerije, smo se po starodavnih kamnitih stopnicah povzpeli v prvo nadstropje. Častno mesto v tem nadstropju je namenjeno veliki sobani. Ta zaseda celotno pročelje hiše, ki gleda na trg. Ko so v Radovljici potekali semnji dnevi, je bilo moč skozi okno zreti na zbrano množico trgovcev, kmetov, razbojnikov in šarlatanov. Vse stene so obdane s temnim lesom, ki je povečini originalen. Izdatna uporaba temnega lesa prostoru daje skrivnosten značaj. Občutek imamo, kot da so stanovalci za štiri stoletja pozabili na sobo, ki zavzema tako imeniten položaj v hiši.

Seveda gre zasluga za to restavratorjem, ki so hišo pred dobrimi štirim desetletji obnovili in ji povrnili zgodovinski karakter. Prav vse v stavbi seveda ni izvirno. Nekateri opaži so zamenjani, ker so bili originali uničeni v ognju, miza pa je imitacija mize z gradu Krumperk. Na steni je portret Josipine Hočevar, radovljiške dobrotnice, kateri je na bližnjem trgu posvečen tudi spomenik. Ta naj bi bil eden redkih, če ne celo edini pri nas, ki je posvečen znani Slovenki.

Črne kuhinje je bilo nekoč najti tudi v najimenitnejših mestnih hišah (Foto: Falajfl)

Falajfl na obisku

Šivčeva hiša je pravi labirint srednjeveškega življenja. Za vsakim ovinkom nas čaka presenečenje, ki nas opomni, kako zelo drugače živimo danes. Majhne in temačne sobice, kakršnih bi se branili najbolj revni študentje, so bile v sedemnajstem stoletju vrhunec stanovanjske kulture. In čeprav je bila hiša v središču mesta, je bila funkcionalno skoraj enaka vaškim bajtam slovenskega podeželja. Tudi v Šivčevi hiši je bila v bivalni sobi peč, onstran katere je stala črna kuhinja. In četudi so v hiši živeli meščani, je hiša služila vsem potrebam stanovalcev. Bila je hkrati dom, skladišče in delavnica, po vrtu pa se je nedvomno preganjala jata kokoši.

Šivčeva hiša v starem mestnem jedru Radovljice terja pozornost že s svojo zunanjostjo. Na pročelju je velika freska iz sedemnajstega stoletja, ki namiguje na visok status objekta. Notranjost je izvrstno urejena, osebje pa je prijazno in zna obiskovalce popeljati skozi vsa časovna obdobja objekta. Obiskovalec se bo le težko spomnil vprašanja, na katerega ne bi vedeli odgovora in ne bi bilo prav, če vam mi razkrijemo vse skrivnosti te zanimive stavbe. Naslednjič, ko boste na poti skozi Radovljico, je Šivčeva hiša ena nujnih postojank v mestu.

Lokacija Šivčeve hiše na zemljevidu

Galerija fotografij Šivčeve hiše