Povežite se z nami

spletni magazin o hrani, naravi, turizmu in zabavi

Rakov Škocjan – Veliki naravni most in cerkev sv. Kancijana | ujeto v objektiv

Rakov Škocjan, Veliki naravni most, reka Rak, sv. Kancijan
Veliki naravni most si je skozi visoko skalo izdolbla reka Rak (Foto: Falajfl)

Kraji

Rakov Škocjan – Veliki naravni most in cerkev sv. Kancijana | ujeto v objektiv

Rakov Škocjan je dolina reke Rak, ki iz kraškega podzemlja priteče na Notranjskem. Dobra dva kilometra dolga dolina skriva mnoge naravne znamenitosti, ki so hkrati zanimive in lahko dostopne. Tokrat si bomo ogledali zahodni del doline, kjer najdemo Veliki naravni most in ruševine srednjeveške cerkve. Nedaleč stran se reka Rak v Tkalca jami tudi vrne nazaj v podzemlje.

rakov-skocjan-veliki-naravni-most-kancijan-foto01

Z razgledne točke na Velikem naravnem mostu se odpira pogled na najširši del doline reke Rak (Foto: Falajfl)

Rakov Škocjan

Ime Škocjan izvira iz krščanske tradicije, povezano pa je s krščanskim mučenikom svetim Kancijanom. Slednji je bil eden treh otrok vplivne rimske družine s konca tretjega stoletja. Skupaj z bratom Kancijem in sestro Kancijanilo so postali žrtve Dioklecijanovega preganjanja kristjanov. Leta 304 so umrli mučeniške smrti ob reki Soči.

Na njihovem grobu so kasneje zgradili cerkev, okoli katere je zraslo današnje naselje Škocjan ob Soči. Danes to naselje stoji v Italiji z imenom San Canzian d’Isonzo. Po nekaterih legendah naj bi Kancija in druščino mučili z vodo, zato so njihove cerkve pogosto postavljene nad deročimi vodami, globokimi strugami ali podzemnimi tokovi. To velja tudi za cerkev v Rakovem Škocjanu, ki stoji vrh Velikega naravnega mostu.

rakov-skocjan-veliki-naravni-most-kancijan-foto04

Skozi Veliki naravni most reka zavije v nekdanjo Škocjansko jamo, ki je brez stopa ostala že v davni prazgodovini (Foto: Falajfl)

Veliki naravni most

Veliki naravni most je ducat metrov visoka odprtina v skali, skozi katero teče reka Rak. Reka je odprtino izdolbla v 35 metrov visoko skalo, s katero se dolina tudi konča. Rak svojo pot po površju nadaljuje še dobrih sto metrov, nakar izgine v podzemlje. Most je ostanek nekdanjega vhoda v Škocjansko jamo, strop katere se je kasneje udrl. Tehnično gledano tok Raka onstran Velikega mostu ne teče po površju, pač pa skozi jamo brez stropa.

Višina reke v Škocjanu močno niha, kar je lepo razvidno, ko se spustimo do struge reke. Na Velikem naravnem mostu je s kovinsko ploščico označen najvišji nivo vode, ki je bil izmerjen med poplavami leta 2000. Takrat je voda segala do samega stropa mostu.

Zaradi porozne podlage je za Rakov Škocjan značilno nihanje v višini vodne gladine. V dolino se iz podzemlja stekajo vode iz Cerkniškega polja ter kraških Javornikov. Po daljših deževjih in ob letnih poplavah se lahko gladina vode znatno dvigne, tudi do 8 metrov nad višino Rakovega izvira. V sušnem obdobju pa Rak presahne že na polovici doline.

rakov-skocjan-veliki-naravni-most-kancijan-foto07

Od nekdanje vaške cerkve sv. Kancijana so danes ostale le še ruševine (Foto: Falajfl)

Cerkev sv. Kancijana

Rakov Škocjan je naselil že pračlovek. Mnoge votline in jame so primitivnemu človeku ponujale zavetje pred elementi, okoliški gozdovi pa obilico plena za lov. V okolici ruševin cerkvice sv. Kancijana so našli ostanke iz železne dobe. Zahodno od cerkve so odkrili ostanke obrambnega nasipa, kar daje slutiti, da je bila na tem mestu naselbina v času Ilirov.

Podobno kot danes je blizu Rakovega Škocjana potekala pomembna trgovska pot med notranjostjo in pristanišči na jadranski obali. Cerkev sv. Kancijana je bila zgrajena v srednjem veku, najkasneje v šestnajstem stoletju. Datum izgradnje ni znan, domačini pa so jo postavili, ker je postala vaška kapelica pretesna. Sv. Kancijana so izbrali, ker je zaščitnik preganjanih. Verjetno ima postavitev cerkve povezavo s turškimi vpadi. Domačini iz bližnje okolice so se prav v Rakovem Škocjanu skrivali pred napadalci in mogoče je, da so cerkev postavili, da bi lahko v njej prosili za zaščito pred pregonom.

Prvič je cerkev omenjena leta 1526 prav v zvezi z davkom za obrambo pred Turki. Cerkev je bila leta 1616 obnovljena, zunanjost pa je bila obzidana z nizkim zidom. Znotraj obzidja je stal še zvonik, v cerkev prezidana kapelica sv. Benedikta ter pokopališče. Izven obzidja je stala zidana mežnarija ter dve leseni gospodarski poslopji. Kompleks je bil naseljen vsaj do leta 1780.

Ko je prenehala nevarnost turških vpadov, so se prebivalci naselili bližje ravnicam na območju današnjega Rakeka. Cerkev sv. Kancijana so nekaj časa še obiskovali, dokler si niso v svojem kraju postavili nove. Zaradi cesarskega ukaza, ki je prepovedoval oskrbovanje cerkva, ki so stale na samem, je cerkev naglo propadala. Že sredi devetnajstega stoletja je bil pod streho le še zadnji cel cerkve, danes pa iz podrasti kukajo samo še nizke ruševine.

rakov-skocjan-veliki-naravni-most-kancijan-foto12

Rakov Škocjan se skriva pod visokimi krošnjami dreves, iz katerih v sredini kuka le temačni vhod v podzemlje, skozi katerega reka Rak nadaljuje svojo pot proti Planinskemu polju (Foto: Falajfl)

Falajfl na obisku

Rakov Škocjan se splača obiskati ob vsakem letnem času. Mi smo se ustavili sredi poletne vročine, ko je po dolinici kar mrgolelo tujih in domačih turistov. Veliki naravni most in cerkev sv. Kancijana se nahajata ob samem vhodu v dolino, če prihajate iz avtoceste. Najprej smo se po urejeni poti spustili do struge Raka na najširšem delu doline. Tu se reka upočasni in počasi pronica v kamnita tla. To nam je omogočilo, da smo se sprehodili po suhi strugi pod Velikim mostom.

Ko smo prečkali strugo, smo sledili markacijam in se povzpeli nazaj do ceste, ki prečka most. Nasploh so vse poti in znamenitosti dolini odlično označene in z navigacijo nismo imeli nobenih težav. Skočili smo še do cerkvice sv. Kancijana ter se na kratko poučili o zgodovini tega zanimivega kotička Notranjske in Slovenije. Pot smo nato po makadamski cesti nadaljevali k morda največji znamenitosti doline, Malemu naravnemu mostu in izviru reke Rak.

Lokacija Velikega naranvega mostu in cerkve sv. Kancijana na zemljevidu

Galerija fotografij Velikega naravnega mostu in cerkve sv. Kancijana

Gregor je prekaljen pisun, ki je svojo novinarsko pot začel že v osnovni šoli kot založnik, urednik in edini novinar 'Špas revije'. Kasneje je pisal za razne publikacije, kot so Joker in Moj mikro, včasih povsem pomotoma.

Kliknite za komentiranje

Zapiši odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Več v ... Kraji

Reklamno sporočilo

Priljubljene objave

Najnovejše na Falajflu

Falajfl na Facebooku

Na Falajflu si preberi več o

Reklamno sporočilo Booking.com
Na vrh