Povežite se z nami

spletni magazin o hrani, naravi, turizmu in zabavi

Rakitniško jezero | ujeto v objektiv

Rakitniško jezero je prijetna izletniška točka v ljubljanski okolici (Foto: Falajfl)

Kraji

Rakitniško jezero | ujeto v objektiv

Na visoki planoti v bližini Ljubljane se v senci visokih smrek lesketajo mirne vode rakitniškega jezera. Malo umetno jezero leži tik ob cesti, ki že od rimskih časov povezuje Ljubljano s Cerknico, v toplih dneh pa predstavlja prijetno ohladitev za trume turistov, ki prihajajo iz doline. Prav za njih je bilo v jeseni leta 1964 z zajezitvijo potočka jezero tudi ustvarjeno. Preko pol stoletja kasneje ostaja Rakitniško jezero najbolj prepoznavna točka planote, ki danes obiskovalcu ponuja obilico priložnosti za sprostitev.

rakitnisko-jezero-foto01

Umetno jezero na Rakitni je nastalo z zajezitvijo potoka leta 1964 (Foto: Falajfl)

Visoko kraško polje

Rakitenska planota je najvišje ležeče kraško polje v Sloveniji. Valovita ravnica se nahaja med 780 in 820 metri nad morjem. To je skoraj 500 metrov višje od dobrih 25 kilometrov oddaljene prestolnice. Del polja stoji na dolomitni osnovi, zaradi česar je dno polja tam mokrotno. Prav ta mokrišča so z zajezitvijo izvirov potoka Rakitniščica omogočila nastanek jezera.

Zaradi visoke lege je Rakitna izpostavljena znatno bolj ekstremnim vremenskim pogojem od nižine. Če v vročih mesecih hlad planote predstavlja prijetno osvežitev, pa znajo biti zime skoraj sibirske. Na Rakitni je bila zabeležena ena nižjih temperatur v Sloveniji. Rekordno hladnega februarja leta 1956 so tu izmerili temperaturo -34°C, kar je le pol stopinje več od uradnega slovenskega rekorda.

Prav zaradi svežega in čistega gorskega zraka je postala Rakitna priljubljeno letovišče za pljučne bolnike. Leta 1930 je na zdravljenje prišla prva skupina otrok, ki se je udeležila tabora na Rakitni. Dve leti kasneje je lesene barake zamenjalo letovišče z zidanim poslopjem, bazenom in igriščem. Zdravilišče je dobilo ime po princu Andreju, na Bledu rojenem najmlajšem sinu jugoslovanskega kralja Aleksandra. Zdravilišče deluje še danes, v mirnem naravnem okolju pa poteka zdravljenje motenj hranjenja in čustvenih motenj.

rakitnisko-jezero-foto15

Jezero Rakitna je globoko le tri metre in je dolgo slabih dvesto metrov (Foto: Falajfl)

Od Rimljanov do rimskih turistov

Po Rakitni so lovili že koliščarji, o katerih pričajo ostanki v bližnjih jamah. A prva poselitev sega šele v pozno rimsko obdobje, ko je bila tu zgrajena obrambna postojanka. Med tretjim in petim stoletjem so vojaške posadke stražile eno stranskih poti med Balkanom in Italijo. Posadke so štele okoli dvajset mož, tu pa so bivale občasno. O trajni naselitvi iz tistega obdobja ni sledov.

Prva naselitev planote sega v obdobje višinske poselitve v trinajstem stoletju. Takrat so fevdalni gospodarji pričeli naseljevati svoje podložnike na bolj odročne dele svojih posesti. S tem so želeli povečati vrednost in prihodek zemljišč pod njihovim nadzorom. Rakitna je sodila v last kartuzije Bistra, ki je tu kmalu po ustanovitvi postavila gozdarsko postojanko. Sčasoma so prebivalci izkrčili gozdove v ravninskem delu planote, zemljišča pa so pričeli obdelovati.

Iz rakiških gozdov so pridobivali les za gradbeništvo in ladjedelništvo. Visoke smreke so uporabljali za jambore, les pa so tovorili po cesti ter po rekah Iška in Zala. Poleg lesarstva so se razvile tudi domače obrti ter prevozništvo, ki je cvetelo do poznega devetnajstega stoletja. S prihodom industrije in železnice v doline so se razmere za življenje zaostrile in Rakičani so morali vse pogosteje iskati delo izven rodnega kraja. Na prelomu stoletja se je mnogo Rakičanov izselilo, od tega kar tri četrtine v Ameriko. Preostali prebivalci se danes ukvarjajo s turizmom in kmetijstvom, mnogo pa se jih na delo vozi v dolino. K temu je pripomogla tudi izboljšana cestna povezava, po kateri je Rakitna postala dostopna obiskovalcem, tudi tistim iz Rima.

rakitnisko-jezero-foto08

Pred izgradnjo jezera je bilo območje močvirnato, kar je še vedno moč opaziti na južnih obalah jezera (Foto: Falajfl)

Zgodba nekega jambora

Članek z naslovom Rakitniško jezero bi ne bi bil popoln, če bi pozabili omeniti rakitniški jambor. Gre za mogočno jelko, posekano leta 1893 v bližnjem gozdu. Mogočno drevo, visoko preko 65 metrov, so posekali po naročilu slovenskega ladjarja Angela Jazbeca. Drevo je potreboval za popravilo svoje ladje Beechdale, ki je bila poškodovana med nevihto v bližini španskega otoka Majorka. Jazbec je imel le eno zahtevo – jambor je potrebno v Trst dostaviti v enem kosu.

Domačini so drevo v tednu dni olupili in obtesali in ostal je jambor, dolg 64 metrov. Drevo je po napornem terenu in slabih cestah vleklo osem parov volov. Na prvem delu poti od Rakitne do vasi Bezuljak je sodelovalo preko trideset mož, medtem ko je pot do Cerknice tekla hitreje. Tam so počasne vole zamenjali hitrejši konji, ki pa so omagali na Kamni gorici. Spet so delo prevzeli voli, najtežji del pa je bilo premagovanje težkega ovinka pod železniškim podvozom na Rakeku. Ta del poti je danes urejen in semaforiziran, saj je srečanje v ozkem podvozu mnogih voznikov stalo vzvratnega ogledala.

Jambor je po mnogih peripetijah srečno prispel v Trst, kjer so ga namestili na jadrnico. Slednja je služila tako dolgo, da je postala znana kot zadnja tovorna jadrnica avstrijskega cesarstva. Turistično društvo je ob 125 letnici podrtja mogočne smreke ob Rakitniško jezero postavilo maketo jambora v naravni velikosti. Ker v gozdovih ni več najti tako visokih dreves, je les za maketo darovalo več dreves. Maketa je ena od postojank na spominski poti rakitniškega jambora od Selana do Vrnilc.

rakitnisko-jezero-foto12

Model ladijskega jambora v naravni velikosti je ena od postojank sprehajalne učne poti, ki vodi mimo jezera Rakitna (Foto: Falajfl)

Turizem in jezero

Med drugo svetovno vojno je bila Rakitna prizorišče mnogih bitk med okupatorji in partizani. Po vojni je bila ta odmaknjena vas revna tako gmotnih kot človeških virov. Čeprav je bila Rakitna uvrščena v ljubljansko občino Vič-Rudnik, je bila od prestolnice odmaknjena bolj kot kdajkoli. A nova ureditev je vseeno prinesla nov veter v krilih.

Že konec petdesetih let se je pričelo zanimanje za sprostitev v naravi povečevati. V tem času je zrasla prva počitniška hišica, s pomenljivim imenom ‘Bivak 1’. Domačini so izkoristili priložnost ter ustanovili Turistično olepševalno društvo Rakitna. Leta 1962 so poskusno zajezili potok in nastalo je prvo rakitniško jezero. Uspešna zajezitev je Zavod za razvoj turizma občine Ljubljana Vič-Rudnik prepričala v investicijo in dve leti kasneje se je gradnja jezera začela zares.

Jeseni istega leta je bilo drugo rakitniško jezero polno vode, v gozdovih pa so pričele rasti počitniške hišice. Ob jezeru je zrasla manjša brunarica z gostinsko ponudbo, nekaj let pa je v bližini delovala tudi smučarska žičnica. Danes ob Rakitniškem jezeru stoji sodoben hotel Rakitna, obiskovalcem pa je namenjeno tudi veliko parkirišče tik ob jezeru.

rakitnisko-jezero-foto14

Prva počitniška hišica je na Rakitni zrasla konec petdesetih let prejšnjega stoletja, še preden je tu stalo jezero (Foto: Falajfl)

Falajfl na obisku

Cesta, ki povezuje Ljubljano in Cerknico, je priljubljena pri motoristih in kolesarjih, željnih izziva. Iz smeri Ljubljane smo se zapeljali proti Igu ter od tam proti Podpeči. Bolj neposredna cesta vodi iz Brezovice pri Ljubljani, v katero občino danes sodi Rakitna. Pot nas je peljala mimo Podpeškega jezera ter ob vznožju sv. Ane, vrh katere stoji istoimenska cerkev. Prometni smerokaz nas opozori, kje je potrebno z glavne ceste zaviti strmo v breg proti našemu cilju.

Dobrih ducat kilometrov kasneje prispemo do jezera, ki v avgustovski vročini sameva. To je ena od prednosti obiska dopoldne na delovni dan. Ko stopimo iz avta, je razlika v temperaturi med mestom in Rakitno opazna. Ko zavijemo na gozdno pot, ki se vije okoli jezera, je počutje še boljše. Množični turizem se na Rakitni ni obnesel in zdi se, da je tako najbolje. Dober hektar veliko jezero nikakor ni dovolj veliko ali primerno za trume obiskovalcev. Manj je včasih bolje.

Sem ter tja jezerski mir pretrga hreščanje motorja dvokolesnika, ki se agresivno spopada z vijugami bližnje ceste. A sicer vlada mir. Ogledamo si drevo in se čudimo, kako so takšno pošast spravili v dolino. V jezeru se ne kopa nihče, čeprav ob koncih tedna Rakitniško jezero ostaja priljubljeno kopališče. Če se odločite za kopanje, je potrebno upoštevati, da jezera ni na seznamu kopalnih voda. To pomeni, da se na jezeru ne spremlja kakovosti vode in zna se zgoditi, da voda občasno ni povsem primerna za plavanje.

Rakitna se počasi otresa slovesa, ki si ga je pridobila v prejšnjem stoletju in se predstavlja kot destinacija sodobnega ekološkega turizma. Česar ne more ponuditi povprečnemu turistu, je v izobilju na voljo vsem, ki želijo dopust preživeti v objemu narave. Mi pa smo, kot ponavadi, morali naprej.

rakitnisko-jezero-foto02

Danes so pobočja in gozdovi v okolici jezera Rakitna posejani s počitniškimi hišicami (Foto: Falajfl)

Lokacija Rakitniškega jezera na zemljevidu

Galerija fotografij Rakitniškega jezera

Gregor je prekaljen pisun, ki je svojo novinarsko pot začel že v osnovni šoli kot založnik, urednik in edini novinar 'Špas revije'. Kasneje je pisal za razne publikacije, kot so Joker in Moj mikro, včasih povsem pomotoma.

Kliknite za komentiranje

Zapiši odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Več v ... Kraji

Reklamno sporočilo

Priljubljene objave

Najnovejše na Falajflu

Falajfl na Facebooku

Na Falajflu si preberi več o

Reklamno sporočilo Booking.com
Na vrh