Povežite se z nami

spletni magazin o hrani, naravi, turizmu in zabavi

Radovljica | ujeto v objektiv

Radovljica se ponaša z odlično ohranjenim srednjeveškim jedrom, ki je zraslo znotraj obrambnega obzidja (Foto: Falajfl)

Kraji

Radovljica | ujeto v objektiv

Radovljica je mesto na Gorenjskem, ki se ponaša z bogato zgodovino in obnovljenim srednjeveškim središčem. Mesto je bilo dolga stoletja trgovsko in upravno središče regije, pred turškimi vpadi pa je mesto varovalo obzidje z obrambnim jarkom. Skozi vse leto v mestu potekajo kulturne prireditve in festivali, ki v mesto privabljajo obiskovalce iz vsega sveta.

radovljica-radolca-foto03

Tik ob vhodu v mestu, blizu nekdanjih mestnih vrat, stoji rojstna hiša Antona Tomaža Linharta (Foto: Falajfl)

Srednjeveška Radovljica

Visoka terasa nad sotočjem bohinjske in dolinske Save je bila idealno mesto za postavitev naselbine. V bližini so naselje zgradili že Rimljani, v enajstem stoletju pa je pričelo rasti naselje na pomolu. Območje je v tistem času še pripadalo briksenskim škofom. Ti so ob prelomu tisočletja na Kranjskem od nemškega kralja Henrika II. prejeli obširne posesti. Na bližnjem Bledu so pozidali tudi grad, s katerega so upravljali s posestmi.

Radovljica se je pričela razvijati, ko so iz bližnjih Rodin preselili sedež prafare. Na prehodu iz trinajstega v štirinajsto stoletje je Radovljica prešla v posest grofov Ortenburških. Ti so vladali iz Divjega gradu na drugi strani Save. Slednji so si na svojih gorenjskih posestih prizadevali ustanoviti trgovsko in obrtniško središče. Radovljica je bila očitna lokacija in poleg obzidane cerkve so kmalu postavili obrambni stolp.

Pod Ortembružani se je Radovljica razvila v trško mesto in upravno središče Dežele, kot domačini še danes imenujejo severozahodni del radovljiške ravnine. Ortenburžani so izumrli leta 1418, ko so jih na podlagi dedne pogodbe nasledili Celjski. Pod Celjani je Radovljica pridobila številne privilegije pri trgovanju in sojenju. Vladavina Celjanov je bila kratka, saj je rodbina leta 1456 z umorom Ulrika II. Celjskega v Beogradu izgubila zadnjega moškega člana. Po krajši vojni za nasledstvo je Radovljica pripadla deželnim knezom Habsburžanom.

radovljica-radolca-foto07

Središče srednjeveške Radovljice se ponaša z ohranjenimi stavbami in bogato kulturno dediščino (Foto: Falajfl)

Mesto Radovljica

Tudi pod Habsburško oblastjo se je vzpon Radovljice nadaljeval. Že pred letom 1510 je Radovljica pridobila mestne pravice. Hkrati je mesto pridobilo tudi pravico prisilne poti. Ker Radovljica stoji nekoliko stran od glavne trgovske osi, je bil tako mestu zagotovljen cestninski prihodek trgovcev, ki bi sicer mesto zaobšli. Iz tega obdobja so še danes prepoznavne nekatere hiše v osrednjem delu mesta. Fadigova, Magušarjeva, Vidševa in Šivčeva hiša so svoje temelje dobile v šestnajstem stoletju, ko je Radovljica pridobila tudi mestno obzidje.

Obzidje je bilo sestavljeno iz mnogih okroglih stolpičev, vrh zidu pa je potekala obzidna pot. Pred zahodnimi mestnimi vrati je v tem času nastal tudi obrambni jarek, ki je ohranjen še danes. Ker je celotno mesto varovalo obzidje, ni bilo več potrebe po obzidju okoli župnišča. V mesto so se konec šestnajstega stoletja naselili grofi Thurn, ki so znatno razširili grajski kompleks. Ker je nevarnost turških vpadov, pred katerimi je mesto varovalo obzidje, povečini prešla, so pričeli meščani svoje hiše graditi tudi ob obzidju.

radovljica-radolca-foto17

Za vsakim vogalom se skriva novo obličje, nova podoba časa, v katerem je Radovljica doživela svoj največji razmah (Foto: Falajfl)

Linhartovo mesto

V zgodnjem baroku, na prehodu med sedemnajstim in osemnajstim stoletjem, je Radovljica štela okoli štiristo prebivalcev. Tu se je leta 1756 rodil slovenski dramatik Anton Tomaž Linhart. Baročno preobleko je dobila tudi osrednja mestna graščina, za kar so poskrbeli novi lastniki, grofje Thurn-Valsassina. Ti so ob graščini postavili tudi veličasten graščinski vrt, do katerega je iz graščine vodil lesen mostič. Graščina je bila tudi edina stavba v mestu, ki je bila pokrita z opečnato streho. Večina stavb v mestu je bila še vedno kritih s skodlami, zaradi česar je bila požarna varnost v mestu slaba. Če k temu dodamo še tesno postavljene hiše, povečini zgrajene iz lesa, je bilo le vprašanje časa, kdaj bo mesto razdejal požar.

Sreča se je Radovljice držala do leta 1835, tedaj pa je mesto doletel večji požar. Pred skorajšnjim uničenjem je mesto obvarovalo dejstvo, da je bil v tistem času večji del hiš že zidan. Škoda je bila kmalu popravljena, mesto pa se je še naprej širilo proti zahodu. Ob nekdanjih spodnjih mestnih vratih so ustanovili šolo, mesto pa se je začelo širiti tudi izven obzidja. Le-to je pričelo počasi izginjati in se je skoraj povsem zlilo v arhitekturo modernega mesta.

radovljica-radolca-foto01

Pod nekdanjimi zahodnimi vrati je še danes moč videti ohranjene ostanke srednjeveškega obrambnega jarka (Foto: Falajfl)

Radovljica danes

Staro mestno jedro Radovljice je danes zaščiteno kot kulturni in zgodovinski spomenik lokalnega pomena. Srednjeveško jedro mesta je danes odlično ohranjeno in nam nudi vpogled v način življenja v obzidanih mestih. Ob zahodnem vhodu v mesto je še danes moč videti ostanke obrambnega jarka, takoj za nekdanjimi mestnimi vrati pa stoji tudi rojstna hiša Antona Tomaža Linharta.

Če nadaljujemo pot proti vzhodu, se ozke ulice kmalu razširijo v osrednji mestni trg. Tu stojijo starodavne mestne hiše, med njimi je tudi Lectarjeva hiša, v kateri je najstarejša radovljiška gostilna. Ta se skoraj dotika mestne graščine, v katerem ima sedež Čebelarski muzej.

Mesto se zaključuje z župniščem in 750 let staro župnijsko cerkvijo, okoli katere se je razvilo mesto. Cerkev je z graščino povezana z zaprtim obokanim hodnikom, preko katerega so grajski gospodje obiskovali cerkvene obrede.

radovljica-radolca-foto12

Zgodovina mestne cerkve sega v čas, preden je Radovljica postala mesto. Osrednja cerkev sv. Petra je s pokritim hodnikom (na levi) povezana z Radovljiško graščino. (Foto: Falajfl)

Falajfl na obisku

Radovljica je najlepša, ko je vreme lepo. Staro mestno jedro si je moč ogledati vse dni v letu, a je lepše, ko je na nebu manj oblakov. Takrat si lahko ogledamo vse zanimivosti tega mesta. Ker je mesto dolga stoletja živelo za varnim obzidjem, je na majhnem območju strnjena skoraj celotna zgodovina slovenskih trških mest.

Poleg Škofje Loke in Kamnika je Radovljica eno naših najbolje ohranjenih srednjeveških mest. Mi smo izkoristili prijetne urice v pozni zimi, ko smo se mudili v bližnji Žirovnici, in se sprehodili skozi mesto. Pokukali smo v Šivčevo hišo, si ogledali Čebelarski muzej in Mestni muzej Radovljica ter se okrepčali v kavarnici na Linhartovem trgu.

Radovljica obiskovalcu nudi tisto, kar ta išče. Če želite stopiti skozi zgodovino v čas vitezov in rokomavhov, vas zanimivosti čakajo na vsakem koraku. Če pa želite v mestu preživeti le nekaj trenutkov ob skodelici pijače, stran od hrupa avtomobilov, boste zagotovo našli udoben sedež v enem od mnogih radovljiških lokalov.

Lokacija Radovljice na zemljevidu

Galerija fotografij Radovljice

Gregor je prekaljen pisun, ki je svojo novinarsko pot začel že v osnovni šoli kot založnik, urednik in edini novinar 'Špas revije'. Kasneje je pisal za razne publikacije, kot so Joker in Moj mikro, včasih povsem pomotoma.

Kliknite za komentiranje

Zapiši odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Več v ... Kraji

Reklamno sporočilo

Priljubljene objave

Najnovejše na Falajflu

Falajfl na Facebooku

Na Falajflu si preberi več o

Reklamno sporočilo Booking.com
Na vrh