Mesto Tržič je znano po svoji tradiciji čevljarske in tekstilne industrije. Naselje je zraslo ob antični cesti, ki je povezovalo rimski mesti Emona na južni in Virunum na severni strani Alp. V srednjem veku je promet po poti naraščal in ob vznožju so se razvila prenočišča in gostišča za potnike. Iz teh se je na sotočju Tržiške Bistrice in Mošenika kasneje razvilo trško mesto Neumarktl, današnji Tržič. Od tu smo se povzpeli na razgledni hrib Kamnek.
Pot na Kamnek se vzpenja skozi gozd, ki ga je pred poldrugim stoletjem dal zasaditi grof Radetzky (Foto: Falajfl)
Iz srednjeveškega mesta v višave
Tržič z vseh strani obdajajo visoke gore. Tu se stikajo masivi Kamniško-Savinjskih alp in Karavank, ki so omejili širjenje mesta na ravnico ob sotočju rek. Z izjemo ozkih dolin mesto s treh strani obdajajo visoke gore. Zato ne preseneča, da se je moč na najbližji razgledni hrib povzpeti iz starega mestnega jedra Tržiča.
Pot vodi mimo gradu Neuhaus na vzpetini nad trškim jedrom mesta. Dvorec je v devetnajstem stoletju prenovil njegov lastnik, znan avstrijski vojskovodja grof Johann Radetzky von Radetz. Radetzky se je leta 1797 poročil z domačinko, grofico Grafenberg, in nekaj časa celo živel v gradu. Po velikem požaru leta 1811 je grof Radetzky mestu finančno priskočil na pomoč, v zahvalo pa so domačini po njem poimenovali panoramsko pešpot. In po tej smo jo nekega sončnega petka ubrali Falajflovci.
Vsak vzpon na pravi hrib krona vpis v knjigo pohodnikov ter žig, ki je na Kamneku priročno vdelan v skalo (Foto: Falajfl)
Na Kamnek
Grad Neuhaus je danes zapuščen, zato se mimo francoskega znamenja odpravimo navkreber. Prvotni del poti vodi skozi nekdanji grajski vrt, kjer so si domačini danes uredili vrtove. Pot hitro izgine med visokimi drevesi, za katere je prav tako zaslužen Radetzky. Kamnek je bil po požaru povsem gol, zato ga je grof zaukazal posaditi z drevesi. Pri tem je zaposlil veliko revnih pogorelcev in jim tako omogočil preživetje v težkih letih, ki so sledili požaru.
Skozi gozd pri vzponu sledimo markacijam, ki skrbijo, da se na poti nikoli ne izgubimo. Pot se do vrha prav kot kača vije okoli hriba. Nekaj časa hodimo proti zahodu in Begunjščici, nato se obrnemo in občudujemo strma pobočja Storžiča na vzhodu. Zadnja polovica vzpona poteka po grebenu, ki priročno ponuja čudovite poglede na obe strani. Zadnji del vzpona je dokaj strm, zato je kolenom bolj primerna zložna pot po severnem delu grebena.
Zmerno pripravljen pohodnik bo do vrha 873 m visokega Kamneka prisopihal v slabi uri. Vzpona ne gre podcenjevati, saj je od izhodišča do vrha potrebno premagati skoraj 350 metrov višinske razlike.
Stotine metrov pod nami se med dvema rekama stiska mesto Tržič (Foto: Falajfl)
Razgledna točka
Na vrhu hriba nas pričaka več klopi, na katerih lahko odpočijemo utrujene noge. Sam vrh kuka nad drevesi in pohodniku nudi čudovit razgled na bližnja alpska masiva ter na mesto samo, ki je pod nami globoko v dolini. Proti jugu pogled potuje čez severni del Ljubljanske kotline do pobočij Jelovice in naprej.
Poleg obvezne skrinjice z žigom je na vrhu še drog za zastavo, ki označuje sam vrh hriba. Na drog je pripeta tudi tabla, ki označuje ime in nadmorsko višino ter za enaindvajseto stoletje obvezni kotiček za selfije v obliki srca. Hrib je med domačini izjemno priljubljen in tudi v zgodnjem petkovem popoldnevu na poti nismo bili sami. K sreči smo imeli dovolj časa, da se nam ni preveč mudilo v dolino.
Ko so noge spočite in zaloge energije osvežene, se napotimo po grebenu naprej. Na prvem sedlu smo zavili levo proti mestu in se po nekaj sto metrih ponovno pridružili poti, po kateri smo se vzpeli. Celotna pot je vzorno označena in če boste spremljali markacije, se nikakor ni mogoče izgubiti. Po spustu se lahko okrepčate v priljubljeni piceriji na robu grajskega parka ter se nato sprehodite skozi staro mestno jedro Tržiča.
Z vrha Kamneka lahko občudujemo lepoto slovenskih planin. Pogled proti vzhodu zastira mogočni Storžič z zasneženimi stenami. (Foto: Falajfl)
Lokacija Kamneka na zemljevidu
Galerija fotografij s poti na Kamnek