Otok ob Vrbskem jezeru | ujeto v objektiv

Vrbsko jezero na avstrijskem Koroškem vsako leto privlači milijone obiskovalcev. Od Celovca na vzhodu do Vrbe na zahodu so obale jezera posejane s turističnimi naselji. Največje jezero na Koroškem je postalo turistična znamenitost šele v poznem devetnajstem stoletju. Mnogo prej, po razpadu rimskega imperija, so svoj dom tu našli naši predniki, Slovani. Prav za pokristjanjevanje slednjih je na otoku sredi jezera zrasla cerkev, iz katere je zraslo današnje naselje Otok (Maria Wörth).

Marija na otoku

Na majhnem polotoku na južni obali Vrbskega jezera danes stoji mogočna cerkev. Naselje se imenuje Otok (nem. Maria Wörth), čeprav dandanašnji stoji na polotoku. Naselje leži kakšnih 14 kilometrov zahodno od Celovca ob vznožju 851 metrov visokega hriba Piramida (Pyramidenkogel). Že v prvi polovici devetega stoletja so krščanski misijonarji na otoku zgradili prvo cerkev, posvečeno Mariji.

Slovani so območje današnje južne Avstrije poselili konec šestega stoletja. Na območju so vzpostavili najprej plemensko zvezo in kasneje kneževino Karantanijo. V tem času Slovani še niso bili pokristjanjeni; za razliko od romanskih staroselcev. Slednji so se pred vdori umaknili v utrjena naselja in odmaknjene predele v gorah.

Romarsko središče

Pokristjanjevanje Karantancev se je pričelo že sredi osmega stoletja, okrepilo pa se je v devetem stoletju, ko so na oblast prišli frankovski vojvode. Franki so strli upore Slovanov in jim vsilili svoje verovanje in obrede. Cerkev je bila na otoku zgrajena prav zaradi varnosti pred lokalnim prebivalstvom. Nedvomno je na cerkvene uradnike naredil vtis slovanski požig samostana v bavarskem Bischofshofnu v letu 820.

Cerkev na najvišji vzpetini otoka je služila kot središče širjenja krščanstva v regiji. Iz skromne lesene cerkve je v desetem stoletju v okolici zraslo na ducate cerkva. Leta 1155 je bila na otoku zgrajena druga, zimska cerkev, prav tako iz lesa. Obe cerkvi sta leta 1399 pogoreli do tal in sta bili ponovno pozidani v gotskem slogu.

Iz otoka polotok, iz Otoka Maria Wörth

Otok se je priključil celini leta 1770, ko je z izgradnjo umetnega obtoka gladina jezera padla. Celotno območje kraja in širše občine je bilo v tistem času poseljeno z večinskim slovenskim prebivalstvom. Kot mnoga naselja ob Vrbskem jezeru, je bil tudi Otok podvržen intenzivnemu ponemčevanju v drugi polovici devetnajstega stoletja, ko so nemško govoreči priseljenci pričeli izkoriščati turistične vrednote pokrajine.

V pričetku dvajsetega stoletja se je na območju Otoka le še polovica prebivalcev izražala za Slovence. Stoletje kasneje se je za pripadnike slovenske narodne skupnosti izrazil le dober odstotek prebivalcev. Zato ne preseneča, da avstrijska država območja praktično ne obravnava več kot dvojezično ozemlje. Prav zato boste na Otok prišli le, če sledite znakom, na katerih piše Maria Wörth.

Falajfl na obisku

Kot skoraj vsa naselja na obalah Vrbskega jezera, je tudi Maria Wörth danes predvsem turistično naselje. Od drugih turističnih krajev se razlikuje po vsebini ponudbe, ki je usmerjena k zadovoljevanju romarskih izkušenj željnih obiskovalcev. Posledično se po kraju vedno potikajo večje ali manjše skupinice starejših občanov, ki se sprehajajo od cerkve do cerkve.

Kopanje v jezeru naključnim obiskovalcem ni dovoljeno. Ob vznožju cerkve stoji le postajališče jezerske ladje, ki povezuje pomembna naselja ob jezeru. Razen cerkve na griču si obiskovalec lahko privošči sprehod po urejenem parku, posedi v kateri od kavarnic ter uživa v naravnih lepotah pokrajine. Na vrhu bližnjega hriba Piramida stoji 54 metrov visok razgledni stolp, z vrha katerega se odpira čudovit pogled na deželo, ki je bila še ne tako dolgo tega slovenska.

Lokacija Otoka na zemljevidu

Galerija fotografij Otoka ob Vrbskem jezeru