Obrambni stolp v Kubedu | ujeto v objektiv

Kubed je manjše naselje v zaledju Kopra, dobrih dvesto metrov nad morjem. Vas je zrasla pod obrambnim taborom, visoko nad dolino reke Rižane, blizu pomembnih trgovskih poti. Iste poti so izkoriščali tudi vojskovodje, ki so z vhoda želeli osvojiti plodne ravnice Padske nižine. Do danes so se v Socerbu, Podpeči, Črnem Kalu, Hrastovljah in drugod ohranile utrjene postojanke, ki pričajo o burni zgodovini tega območja. Tudi obrambni stolp v Kubedu je bil priča mnogih spopadov in je v svoji zgodovini večkrat menjal roke.

Nekdanji obrambni stolp se je do danes ohranil predvsem zato, ker je bil preurejen v zvonik bližnje cerkve (Foto: Falajfl)

Obrambna linija Kraškega roba

Na Kraškem robu se srečata flišna Istra in apnenčasti Kras. Na stiku teh dveh pokrajin je narava izoblikovala razgiban svet, ki so ga za poselitev izkoristili že v prazgodovini. Še pred prihodom Rimljanov so se tu pojavila gradišča ali kaštelirji, ki so nadzorovali poti iz celine proti morju. V obdobjih selitev narodov je Istra pogosto menjavala gospodarje. Od Rima in Bizanca, do Langobardov in Frankov.

Osrednje središče poselitve so bila mesta, zgrajena ob obali Jadranskega morja, ki je bil skoraj v celoti pod nadzorom Benetk. Obrambne utrdbe, ki so se ohranile do danes, so bile pogosto uporabljene za obrambo ali napad te srednjeveške trgovske velesile. Utrdbe je pravzaprav začel graditi istrski mejni grof Ulrik, delno tudi za obrambo pred Benetkami. Pomembno vlogo na polotoku je igral tudi Trst, ki se je prav tako boril za svoj prostor na Jadranu.

Trinajsto stoletje je bilo burno in polno preobratov. Prvi je sredi stoletja utrdbe prevzel Koper, takrat še v lasti patriarhov iz Ogleja, a pod močno beneško oblastjo. Leta 1279 je Koper prešel v last Benetk, z njim pa tudi vse utrdbe v zaledju mesta. Ostra politika Benetk z visokimi dajatvami in kazenske akcije proti mestu so Tržačane prepričale, da potrebujejo močne zaveznike. Leta 1382 so v Gradcu svoje mesto izročili v dedno last izročili Habsburžanom, ki so mesto obvladovali naslednjega pol tisočletja.

Stolp je nekdaj stal tik ob vratih, ki so vodila v utrdbo. Vrat danes ni več, ostaja le spomin. (Foto: Falajfl)

Turški vpadi

Obrambni sistem na Kraškem robu so sestavljali stolpi, ki niso bili vedno naseljeni ter redke postojanke, v katerih je bilo moč zbrati večje sile. Na slovenskih tleh so takšne utrdbe stale v Tinjanu, Rožarju in v Kubedu. S pričetkom turških vpadov so utrdbe dobile novega nasprotnika in novo vlogo. V Ospu nad Črnim Kalom in v Podpeči so utrdili jame, v veliko utrdbo v Kubedu pa so se lahko zatekli tudi bližnji vaščani.

Za zagotavljanje zaščite so v tem času Kubed dodatno razširili in utrdili ter opremili z orožjem. Utrdba je lahko sprejela dvesto pešakov in petdeset konjenikov. Zunanji nevarnosti navkljub sta Avstrija in Benetke v zgodnjem šestnajstem stoletji bili vojno, ki je močno prizadejala območje ob Kraškem robu.

Po porazu Turkov pri Sisku leta 1593 se je življenje vrnilo v ustaljene smernice in Benetke ter Avstrijci so si ponovno skočili v lase. Zadnja vojna, v kateri je sodelovala utrdba v Kubedu, je bila gradiščanska in sicer med letoma 1615 in 1617. Po tej vojni je bila utrdba zapuščena in prepuščena propadanju. Ko je leta 1779 propadla še Beneška republika, območje Kraškega roba ni bilo več na meji in je v celoti izgubilo svoj vojaški pomen.

Nenavadna oblika je ena od značilnosti stolpa v Kubedu. Ti okni stojita vsaka na svoji strani četrte in pete strani tega nenavadno oblikovanega stolpa. (Foto: Falajfl)

Zvonik s petimi vogali

Stavbe v Kubedu se stiskajo pod kraško vzpetino, ki ji domačini pravijo Grad. Ta se na drugi strani strmo spušča v dolino reke Rižane, ki izvira ob vznožju hriba in se dobrih ducat kilometrov nižje izlije v Jadransko morje, del vode pa napaja Škocjanski zatok. Zaradi svoje izjemne lokacije je bil Grad idealna točka za izgradnjo obrambne utrdbe.

Z vrha utrdbe imamo dober pogled na bližnjo pokrajino, dobro pa so vidne tudi druge utrdbe. Stolp na Podpeči je oddaljen le slabe tri kilometre in je iz Kubeda odlično viden. Kakšen kilometer dlje je utrdba na Črnem Kalu, ki je nismo videli. A zagotovo bi nam bila na očeh, če bi se lahko povzpeli na peterokotni obrambni stolp, ki je najbolje ohranjeni del nekdanje utrdbe.

Ko je bila trdnjava zapuščena, so se na Grad naselili domačini in v zavetju srednjeveških zidov pričeli graditi stanovanjske hiše. Kasneje so na robu skalnatega pomola nad cesto postavili še župnijsko cerkev, nekdanji obrambni stolp pa je dobil novo funkcijo farnega zvonika. In tako je nekdanja vojaška postojanka postala del življenja majhne vasice med Krasom in Istro.

Ko je bila utrdba v Kubedu zapuščena, so si domačini znotraj obzidja postavili hiše in tako obzidje zavarovali pred propadanjem (Foto: Falajfl)

Falajfl na obisku

Kubed je ena tistih vasic, skozi katero gremo, ko smo namenjeni nekam drugam. Pogosto smo se peljali tu mimo, ko smo se v Istro izmuznili skozi Buzet. Kubed leži vrh dolgega in strmega vzpona iz doline in po svoje igra vlogo vratarja Istre. Stolp in utrdba stojita visoko nad cesto, ki je vrezana skozi ostri skalni prelom, zato ju pogosto spregledamo. Uči in misli so usmerjene drugam.

A tokrat je bilo drugače. Vreme ni bilo najboljše in namesto da bi se zadrževali ob morju, smo se potikali po zaledju. Do vasi smo se spustili po strmi cesti iz Bertokov. Stolp je bila prva zanimivost, ki smo jo opazili. Sledili smo oznakam in se po ostri cesti hitro povzpeli do nekdanjega gradišča. Žal sta bila tako cerkev kot stolp zaprta, vreme pa se je slabšalo, zato smo posneli nekaj fotografij in se vrnili v Koper po dolini reke Rižane.

Lokacija Kubeda na zemljevidu

Galerija fotografij Kubeda