Mrtvaški ples in cerkvica na Krasu | ujeto v objektiv

Hrastovlje so majhna sredozemska vasica v občini Koper. V vasi z nekaj več kot sto prebivalci ni trgovine, pošte ali policijske postaje. A vaščanom ni dolgčas, saj na gričku na robu vasi stoji čisto majhna cerkev z visokim obzidjem, ki privablja obiskovalce od blizu in od daleč.

Hrastovlje na Krasu

Hrastovlje nikoli niso bile vplivno naselje. Z izjemno odlično ohranjene freske v cerkvi se vasica po ničemer ne loči od ducatov podobnih naselij v bližnji in daljni okolici. Prebivalci majhnih naselij so se v prvi vrsti ukvarjali s preživetjem, zato je o življenju v teh krajih znanega bore malo. O cerkvi vemo toliko, kot lahko razberemo iz tega, kar je preživelo do danes. Zgodovina vasi pa prosto meša mite z zgodovinskimi dejstvi.

Kar vemo o Hrastovljah, je povezano s smrtjo in trpljenjem. Življenje je pač bilo lahko. V petnajstem stoletju je vas močno zaznamovalo pustošenje kuge. Po nekaterih pripovedovanjih naj bi bolezen pobila vse prebivalce razen dveh deklet. Prav iz njiju naj bi izšli vsi rodovi prebivalcev te vasice, v kateri sta najbolj pogosta priimka Kocjančič in Rihter, kot naj bi se dekleti pisali. Življenje na vasi je bilo težko. In samotno. Pa dovolj o tem.

Janez iz Kastva

Mrtvaški ples je morda najbolj primeren motiv za fresko v Hrastovljah. Motiv ni edinstven in je bil v času razsajanja kuge ‘priljubljen’ med sakralnimi umetniki. A preden se lotimo dela, se poučimo o avtorju. Vemo, da mu je bilo ime Janez in da je prihajal iz vasi Kastav blizu Opatije. Kastav je petdeset kilometrov oddaljen od Hrastovelj, zato se je Janez med delom najverjetneje nastanil v Hrastovljah.

Iz podpisa na njegovem najbolj znanem delu vemo, da je fresko končal 13. julija 1490. To je tudi vse, kar vemo o umetniku. Njegova dela so verjetno tudi v drugih cerkvah v bližini, vendar niso podpisane, zato je težko oceniti obširnost njegovega opusa. Morda gre omeniti, da nekateri zgodovinarji Janezu ne priznavajo niti avtorstva mrtvaškega plesa, ki naj bi bil delo neznanega umetnika.

Mrtvaški ples

Notranjost cerkve sv. Trojice v Hrastovljah je v celoti okrašena s freskami. Cerkvica je sila skromnih mer, saj je dolga slabih ducat metrov in široka pol toliko. To jo uvršča med najmanjše cerkve v bližini. Vemo, da je cerkev stala pred letom 1490, ko je bila njena notranjost poslikana, več o njenem nastanku pa ni znanega. Tudi obzidje, ki je domačine varovalo pred Turki, je nastalo enkrat v tem času.

Najbolj znana freska je nedvomno Mrtvaški ples, ki ga je leta 1949 odkril lokalni kipar. Freske so bile skrite in zaščitene pod mnogimi plastmi beleža. Skoraj desetletje so potekala restavratorska dela, ki so pod nevtralno belo odkrile pisane poslikave.

Mrtvaški ples je pozno-srednjeveška alegorija na vseprisotno smrt, ki se ne ozira na življenjski stan. Ples smrti združuje vse. V svetu, polnem neenakosti, trpljenja in zlorab je preprostemu človeku edino smrt ponujala možnost, da se izenači s tistimi, ki so mu povzročali toliko trpljenja.

Falajfl na obisku

Jadransko zaledje ima obiskovalcu veliko ponuditi. Hrastovlje nudijo edinstven vpogled v zgodovino in umetnost časa pred odkritjem Amerike. Po Kraškem robu in okolici poteka mnogo peš in kolesarskih poti, ki rekreativcem ponujajo priložnost za vadbo v edinstvenem okolju slovenske Istre. Gurmanom pa so na voljo lokalne specialitete in kulturne rastline, ki uspevajo le na Krasu. Mi smo na Kraškem robu preživeli zanimiv in pester dan.

Cerkev sv. Trojice je odprta vsak dan od 9:00 in 12:00 ter 13:00 in 17:00. Vstopnina v cerkev je 3 evre, na voljo pa so tudi paketi istrskih doživetij, ki vključujejo tudi obisk hrastoveljske cerkve.

Lokacija cerkve sv. Trojice v Hrastovljah na zemljevidu

Galerija fotografij cerkve sv. Trojice v Hrastovljah