Menina planina v spomladanskih barvah | Falajfl na obisku

Med Tuhinjsko in Zadrečko dolino, na preddverju Kamniško-Savinjskih Alp, iz oblakov pogleda Menina planina. Ta visoka predalpska planota, posejana s kraškimi pojavi in pašniki, je bila stoletja lovišče vplivnih in premožnih ljudi. Na Menino planino so hodili na lov Celjski grofje s svojega lovskega dvorca v Zgornjem Tuhinju. Na planoto so se na lov podajali graščaki iz Motnika in cerkveni gospodje iz Gornjega Gradu. Danes Menina planina vabi izletnike in sprehajalce, ki na visoki planoti uživajo v soncu, ko so doline še v megli. Ali pa se s gorskimi kolesi popeljejo po mnogih kolovozih, ki križkražajo čez planoto. Mi smo se na Menino planino odpravili spomladi, ko se odene v pisane barve travnih cvetlic.

Menina planina je kraška planota, na kateri se izmenjujejo gosti gozdovi in prostrani pašniki (Foto: Falajfl)

Vzpon na Menino planino

Za razliko od Velike planine, na katero vodi vzpenjača, je Menina planina dostopna le po poteh, cestah in kolovozih. Do planinskega doma na Menini planini vodi vsaj ducat dokaj nezahtevnih poti. Dostopi so možni iz Biba planine, Gornjega Gradu, Črnivca, Bele Peči in še od kod. Od izbire izhodišča je odvisna tudi dolžina poti, večino pa je moč prehoditi v dveh do treh urah. Vse poti so enostavne in primerne za mladino in družine. Dom na Menini planini se nahaja na večjem travniku, pol kilometra od najvišjega vrha planine, Vivodnika. Vrh tega se dviga 1508 metrov nad morjem in preko tisoč metrov nad dolinama, ki obdajata planino.

Ko premagate prvih tisoč metrov vzpona, peš ali s pomočjo osebnih prevoznih sredstev, se Menina planina predstavi v svoji lepoti. Površina planote je dokaj izravnana z zložnimi vzponi in spusti. Mimo bujnih travnikov, kjer so se znanilke pomladi odele v najlepše barve, smo kmalu prispeli do cilja. V zgodnji pomladi na Menini planini še ne pasejo, zato so bili pašniki prazni, tišine pa ni prekinjalo oddaljeno donenje kravjih zvonov. 

Pogled na planinski dom na Menini planini razveseli pohodnika, ne glede na to, ali je prišel od blizu ali od daleč (Foto: Falajfl)

Planinski dom

Planinski dom na Menini planini je dobrodošel pogled za vsakega planinca. Na planini so si pohodniki zatočišča gradili že v devetnajstem stoletju, ko so leta 1898 odprli Gornjegrajsko kočo. Leta 1920 je ta koča pogorela in planinci so v postojanko preuredili eno od pastirskih koč. Odprli so jo poleti leta 1932, pogorela pa je že leta 1937. Današnja koča je povojni objekt, odprta pa je bila leta 1959. Kočo redno obnavljajo, večji del leta pa je odprta ob koncih tedna. Med junijem in septembrom koča, v kateri je dobrih petdeset ležišč, planince sprejema vse dni v tednu.

Ker koča leži na nižjem delu planote, ne nudi posebnega razgleda, kar pa nikakor ne velja za preostale dele Menine planine. Na petnajst minut oddaljenem Vivodniku je postavljen celo razgledni stolp, s katerega je moč občudovati vršace Kamniško-Savinjskih alp, ki v zgodnji pomladi običajno še počivajo pod snežno odejo.  Seveda pa za dober razgled ni treba na vrh hriba, saj se čudoviti pogledi odpirajo za vsakim ovinkom. Zdaj občudujemo oddaljene hribe, na naslednjem travniku pa se čudimo skoraj brezmejnim vijoličnim preprogam žafrana.

Živahna vijolična barva žafrana privablja poglede (Foto: Falajfl)

Zanimivosti Menine planine

Rastlinje ni edina zanimivost Menine planine. Na kraških planotah pričakujemo kraške pojave in teh je tudi tu na pretek. Jezero Biba se zoprstavlja poroznosti kraške pokrajine. Biba je zavarovan naravni spomenik, zato kopanje v jezeru nikakor ni dovoljeno. Nahaja se v manjši globeli in je temne barve zaradi temnih kamnin na dnu jezera. Ponikanje vode najverjetneje preprečuje tanek pas gline, zaradi katere se jezero obdrži vse leto. Višina vodne gladine čez leto sicer niha, a jezero nikoli ne presahne.

Tudi kraški udor Izba je zaščiten naravni spomenik. Trideset metrov globoko brezno je nastalo s podrtjem stropa kraške jame. Na senčnem dnu udora se zna sneg zadrževati daleč v poletje, včasih pa bo obstal skozi vse leto. Na zgornjem pobočju Menine planine, na strmih pobočjih planote, pa se nahaja gozdni rezervat. Mnoga drevesa v rezervatu so stara preko sto let, večina pa je listavcev. Območje je težko prehodno, zato zadošča, da vemo, da se tu nahaja in ne motimo narave.

Menina planina slovi po pestri flori, ki je na ogled že v zgodnji pomladi (Foto: Falajfl)

Menina planina med drugo svetovno vojno

Menina planina je bila pomembna tudi med drugo svetovno vojno. Že od leta 1941 so se na planoti zadrževale večje in manjše partizanske enote. O tragičnih dogodkih priča mnogo spominskih obeležji, postavljenih po Menini planini. Boji na planini so s prekinitvami potekali vse do zadnjega leta vojne, partizanske enote na planoti pa so bile trn v peti okupatorjev, ki so po cestah v dolini prevažali vojne materiale.

Čeprav je planota nudila nekaj zavetja, pa za obrambo to ni najboljši teren. Tako so se borci večkrat znašli v obroču sovražnikovih sil in pogosto so med umiki utrpeli hude izgube. V marcu leta 1944 so nemške sile planino obkolile z 2.000 vojaki, a so se partizanske enote pravočasno umaknile proti severu. V zadnje borbe v januarju 1945 so se vmešale tudi enote 14. SS divizije, sestavljene iz prostovoljcev iz Ukrajine. Po vdoru sovjetskih enot na v Avstrijo v aprilu je pritisk okupatorja na Slovenskem popustil.

Prostrani travniki se ob prvih znakih pomladi spremenijo v pisano preprogo živahnih barv (Foto: Falajfl)

Pravljične vile Menine planine

Domačini so si ob dolgih večerih radi pripovedovali zgodbe o nenavadnih dogodkih, ki naj bi se godili na planini. Še posebej so znana mnoga pričevanja o vilah, ki naj bi živele na Menini planini. Ta mistična bitja niso bila nagajiva in so rada pomagala dobrim ljudem. A hudobni ljudje so bili vilam nevoščljivi, zato so se umaknile v neprehodne gozdove. Domovale so v okolici jezera Biba, okoli katerega so rasle stoletne smreke in so ga obdajali prostrani travniki. Včasih je kateri od pastircev med pašo pred mrakom ugledal ta lepa dekleta z dolgimi srebrnimi lasmi. Vile so bile oblečene v tančice, njihove noge pa se skoraj niso dotikale tal.

Vile so marsikaterega nesrečnika izvlekle iz zagate. Pastir je vedel povedati o svojem obupu, ko je na Menini planini izgubil celo čredo ovac. Ves dan jih je iskal, a brez uspeha. Ko so zadnji sončni žarki božali vrhove dreves, se je podal nazaj na kmetijo v strahu pred besom gospodarja. A ko je prispel do staje, so ga tam čakale ovce. Niti ena ni manjkala, nad ovcami pa so bdele vile, ki so se razbežale, še preden se jim je uspel zahvaliti.

Vile pomagajo lovcu in graščaku

Tudi lovci so se srečali z vilami. Na planino se je povzpel lovec iz Motnika, da bi uplenil gamsa. Ko je prispel na vrh, je sedel pod drevo, da si odpočije. Premagala ga je utrujenost in kmalu je zaspal. Ko se je prebudil, ga je obdala tako gosta megla, da ni videl ped pred seboj. Taval je po planini, da bi našel pot domov, a ni prišel nikamor. Tudi njega so se usmilile vile. Pospremile so ga do skale, imenovane Oltarna peč, od koder je znal najti pot v dolino. Celo graščak iz Motnika se je izgubil na planini. S sinom sta bila na lovu, ko se je na planino spustilo neurje z ledenim dežjem. Ustrašila sta se, da bosta zmrznila, a so ju našle vile ter ju popeljale do varnosti pastirske bajte. Grajski gospod je želel vile nagraditi, te pa so se le nasmehnile in izginile v gozd.

Zaradi porozne podlage so jezerca na Menini planini redkost. Vsake toliko časa plast gline vodo zadrži na površju in nastanejo manjša jezerca. (Foto: Falajfl)

Falajfl na obisku

Od pomladi do pozne jeseni Menina planina vabi v svoj naravni objem. V zgodnji pomladi se dolina še prebuja iz zimskega počitka. Ponekod se še zadržuje sneg, drugod se soncu nastavljajo travniške rože. Planina je še tiha, slišati je le šumenje dreves in palice pohodnikov, ki tolčejo ob kamen. Krave bodo prišle kasneje, ob koncih tedna pa bo veselo pred kočami in pastirskimi bajtami. A zaenkrat je še mir. Mir, ki ga je v dolini vse težje najti, je v sodobnem času morda najbolj dragocen in najbolj ogrožen zaklad narave. A če ga znate poiskati, ga boste na Menini planini našli vse leto.