Mali naravni most v Rakovem Škocjanu | ujeto v objektiv

Rakov Škocjan je kratka kraška dolina, kjer je na dobrem paru kilometrov moč doživeti slikovite značilnosti tega sveta. Mali naravni most je morda najbolj markantna znamenitost tega krajinskega parka. Tanek ostanek stropa nekdanje jame se dviga preko štirideset metrov nad reko, ki je dolini dala ime.

Skozi mali naravni most (spredaj) se nam odpira pogled na vstop v kraško podzemlje (Foto: Falajfl)

Sprehod po dolini do naravnega mostu

Rakov Škocjan je že sedem desetletij zavarovan kot naravna znamenitost. Skozi dolino vodi naravoslovna učna pot, ki se začne pri malem naravnem mostu in konča pri ruševinah cerkve sv. Kancijana. Ob poti je šestnajst tabel z informacijami o zanimivostih, ki jih skriva dolina. Dolina Raka je namreč več kot le tri zanimivosti. Pot nas popelje mimo številnih kraških izvirov, obeh naravnih mostov, udornic, jam, nam predstavi raznoliko rastlinstvo ter živalstvo doline.

Dolina Rak ima srečo, da skoznjo vodi cesta med Uncem in Cerknico. Čeprav cesta ni asfaltirana, omogoča hiter in enostaven dostop tako iz avtocestnega omrežja, kot iz smeri Notranjske. Trasa ceste je celo speljana čez Veliki naravni most, kar je na spreminjajočo se naravo doline bolj začasna rešitev. Cesta je bila nekdaj glavni stik s svetom prebivalcev vasi, danes pa jo uporabljajo predvsem obiskovalci in rekreativci.

Za sprehod po dolini je morda najboljše izhodišče eno od parkirišč ob vhodu v dolino. Poldrugi kilometer dolg sprehod ni zahteven, a ni prehoden vse leto. Zaradi muhaste narave kraških tal se gladina vode v dolini nenehno spreminja. Ob večjih nalivih in poplavnih dogodkih so poti lahko povsem neprehodne.

Rakov Škocjan je nastal zaradi delovanja narave, ki je povzročila vdrtje stropa kraške jame. Na desni strani fotografije je lepo viden vdor, preko katerega vstopamo v podzemlje. (Foto: Falajfl)

Mali naravni most

Največja naravna znamenitost doline sta zagotovo naravna mostova. Na najbolj vzhodnem delu doline, nad Zelškimi jamami, se težnosti upira Mali naravni most. Ime je varljivo, saj je Mali most dobrih sedem metrov višji od Velikega naravnega mostu. Če ni ravno majhen, je pa zato zelo vitek. V širino meri dobrih sedem metrov, kar postane neudobno malo, ko se čez most sprehodite.

Poleg Malega naravnega mostu je urejeno parkirišče, ki vas v nekaj korakih privede do vrha mostu. To je priljubljen kotiček za fotografiranje, a če želite izkusiti veličino narave, se je potrebno spustiti do rečne struge. Najboljši čas za obisk je zagotovo sredi poletja, ko je nivo vode najnižji. Voda se v poletni vročici lenobno vije skozi jame, ki si jih je ustvarila, ko je bila dosti bolj jezna. Za spust priporočamo dobro športno obutev ali vsaj sandale z gumijastim podplatom, saj je strma pot občasno zelo ozka in spolzka.

Ob izhodu iz jame nas pozdravi veličastna igra narave in svetlobe, ki ustvari nek nov, čarobni svet (Foto: Falajfl)

V Zelških jamah

Ko se spustimo do reke, nas pričaka vstop v Zelške jame. Te temačne kraške jame so bile nekoč podzemni tok reke Rak. Nemirna voda je na mnogih mestih spodjedla strop in nam dala naravne znamenitosti, po katerih dolina slovi. Če sledimo poti z vrha Malega mostu, bomo za najboljši pogled morali prečkati prvo jamo.

Notranjost jame ni razsvetljena – vse, kar nam je v pomoč, je ozka pot ob robu jame. Prostrana dvorana z lesketajočo preprogo gladkih rečnih kamnov se kmalu odpre v zeleno oazo. Svetloba podira skozi krošnje in razsvetljuje strugo reke, ki je bila dolga tisočletja zavita v temo. Prečkamo kamnito brv in mežikamo. Sončni žarki, ki so osem minut potovali skozi vesoljsko praznino, sedaj dražijo naše teme vajene oči. Pomežikamo in se razgledamo po drugačnem svetu, ki nas obdaja.

A čeprav se nad nami visoko dvigujejo stene apnenca, še nismo na cilju. Do Malega mostu bo potrebno ponovno stopiti v temo: znova stopiti na spolzko stezico ob robu jame in znova odkriti nov svet, ki stoji med svetlobo in temo. Pot skozi jamo je kratka, saj nas svetloba na drugi strani ves čas vzpodbuja, da smo skoraj na cilju. Pred nami je zadnja Zelška jama, iz katere na dan žubori mirna rečica. Naprej ne moremo, vsaj ne brez posebne opreme in znanja. Zato se obrnemo nazaj in pogledamo navzgor. Zremo v strop katedrale, ki jo je zasnovala narava.

Skozi Zelške jame nas vodi svetloba sonca, ki skozi pogoste udore razpira skrivnosti podzemlja (Foto: Falajfl)

Falajfl na obisku

Rakov Škocjan ni kraj za obisk, pač pa destinacija. V prostranih notranjskih gozdovih se skriva zaklad narave. Njena moč in njena ranljivost sta predstavljena v nekaj kilometrih vode, kamenja in rastlinja. Tu lahko izkusimo, kako škodljiv je naš vpliv na naravni svet ter se iz oči soočimo z nepredstavljivo močjo, skrito pod našimi nogami. Za Rakov Škocjan si je potrebno vzeti čas, se ustaviti ob vsaki tabli ter pokukati za vsak kamen. Nova presenečenja so za vsakim ovinkom, onstran vsakega vzpona, pod vsakim listom.

Mali naravni most je zvezda Rakovega Škocjana. Je fotografija, ki jo je potrebno imeti. Obiskovalce privlači kot magnet in mnogi ne bodo videli onstran te naravne znamenitosti. A potrebno se je sprehoditi dlje, narediti korak nazaj in videti celo sliko. Narava je minljiva, Mali most je danes tu, a kako dolgo še? Koliko časa bomo še uživali v tem veličastnem dosegu narave, preden se sesuje v kup kamenja? Voda počasi razjeda Rakov Škocjan. Za kar je včasih potrebovala tisočletja, potrebuje le še stoletja, morda desetletja. Mali naravni most smo ujeli v objektiv. Tak bo ostal večno. A ujeli smo le en trenutek v vrsti trenutkov, ki se bodo nekoč končali.

Lokacija Malega naravnega mostu na zemljevidu

Galerija fotografij Malega naravnega mostu