Srednjeveški Kamnik je zrasel na severu Ljubljanske kotline, tik pod strmimi pobočji Kamniških planin. Kraj je bil prvič omenjen leta 1061, kasneje je postal trg in mesto ter je bil nekaj časa celo glavno mesto dežele Kranjske. Nad osrednjim delom mesta je na naravni vzpetini stal grad, od katerega so danes ostale le še ruševine. Zaradi svojega položaja na vrhu manjše vzpetine je Mali grad najbolj opazna znamenitost Kamnika, ki mu nekateri pravijo tudi ‘mesto pod Malim gradom’. Od gradu danes ostaja le romanska kapela na severozahodni strani vzpetine.
Zgodovina Malega gradu
Grad na tej vzpetini se prvič omenja leta 1202 pod imenom Spodnji grad. Ime je dobil, ker je stal v senci Zgornjega gradu, ki je bil zgrajen na skoraj dvesto metrov višji Krniški gori na drugem bregu Kamniške Bistrice. Grad je bil sicer starejšega datuma, vendar se zapisi o njem niso ohranili. Grad je pogorel pred pričetkom 14. stoletja, odtlej pa nad mestom stoji le še kot ruševina. Kamenje ruševin Malega gradu so meščani v veliki meri porabili za gradnjo mestnih poslopij.
Ker je Mali grad v ruševinah že od srednjega veka, se kasneje na samem griču ni veliko dogajalo. Meščani so vzdrževali kapelico, ki je bila edini del grajskega kompleksa, obnovljena po rušilnem požaru. Na drugi strani pobočja stoji Stražni stolp, katerega so nemški okupatorji med zadnjo svetovno vojno spremenili v bunker. Navkljub rekonstrukciji so posledice vidne še danes.
Miti in legende
Z Malim gradom so povezane številne legende o Kamniku. Ena najstarejših govori o velikem jezeru, ki se je razgrinjalo na območju, kjer danes stoji mesto. Jezero naj bi segalo od Nevelj na severu pa vse do nekdanjega predmestja na Šutni. Valvasor pravi, da so bili v obzidju Malega gradu pritrjeni obroči za privezovanje čolnov, enako trdijo tudi za cerkev sv. Jurija v Nevljah.
Druga legenda trdi, da sta bila Mali in Stari grad nekoč povezana, ločilo pa ju je strašno neurje, ki je goro raztrgalo na dva dela. Ta legenda se navezuje na starejšo o jezeru, saj naj bi bil prav katastrofalen padec pregrade med gradovoma razlog za razlitje jezera.
Stari zapisi govorijo o predkrščanskem Kamniku in treh gradovih, od katerih je bil en prav Mali grad. Še pred nastankom mesta na bi v vsakem od gradov živel eden treh poganskih bratov. Bratje so se med seboj prerekali in spopadali. Sčasoma se je na tem območju zakotil zmaj, ki pa se je tako močno premikal, da je razbil izvotljeno goro, ki je zadrževala jezero in to se je razlilo po poljih okoli hriba. Zmaj je na polju poginil, na kraju jezera pa je zraslo lepo in prijazno mesto.
Kamniška Veronika
Najbolj znana legenda, povezana z Malim gradom, pa je nedvomno pripoved o lepi Veroniki in njeni tragični usodi. Verzij legende je mnogo, nekatere se navezujejo tudi na jezero in njegovo razlitje. Najbolj znana verzija gre nekako takole:
Na Malem gradu je živela lepa in bogata gospa. Ime ji je bilo Veronika. Bila je zelo skopa. Denarja je imela cele kadi, ki jih je skrbno varovala v podzemni kleti. Nekoč je na grajska vrata potrkal berač in poprosil vbogajme.
Veronika se je zelo razjezila, udarila je s pestjo po zidu tako močno, da se je v kamnu naredila luknja. Zavpila je: “Raje se pri priči spremenim v kačo, kakor pa da bi ti dala en sam krajcar!”. Še danes se pozna v kamnu odtis pesti.
Toda komaj je Veronika to spregovorila, že se je spremenila v grdo pošast. Postala je pol žena pol kača. Berač je izginil, grad pa se je kmalu nato porušil. Še zdaj hodi zakleta grofica poležavat na stopnice pred kapelo in čakat rešitelja. Pri tem rožlja s ključi do zakladov.
Nekatere legende tudi navajajo postopke, ki so potrebni, da se Veroniko reši njenega trpljenja.
Mali grad danes
Danes je Mali grad v osrčju turistične ponudbe tega starega mesta. Dostop na vzpetino je iz Samčevega predora, ki povezuje Šutno s središčem mesta. Do ostanka grajskih vrat, ki so čez noč zaklenjena, vodi lepo vzdrževano stopnišče, iz vzpetine pa se odpira lep razgled na mesto, Kamniške planine in predmestja z mnogimi cerkvami.
Še do nedavnega je Mali grad vsako poletje gostil festival Kamfest. Mesto je leta 2017 pobočje gradu očistilo odvečnega rastlinja ter izvedlo delno rekonstrukcijo obzidja. Vstop na Mali grad je brezplačen, plačati je potrebno le ogled kapele sv. Eligija na Malem gradu, ki je odprta samo v poletnih mesecih, prav tako pa je ogled možen v okviru vodenega ogleda mesta, ki poteka v poletnih mesecih.
Falajfl na Malem gradu
Ekipa Falajlfa je Mali grad obiskala zadnji večer leta 2017 in škljocnila sliko v glavi članka. To ni prvič, da smo obiskali ta slovenski biser in prav tako tudi ni zadnjič.
Mali grad na zemljevidu
Pingback: Idrijski potres leta 1511 je pri nas pustil posledice, ki jih vidimo še danes
Pingback: Slap Orglice vabi v vseh letnih časih, najbolj čaroben pa je v zimskem času
Pingback: Igra rož v Kamniku je na vrhuncu pomladi mesto odela v pisano cvetje
Pingback: Pohod ob Kamniški Bistrici, reki, ki povezuje več kot le Kamnik in Domžale
Pingback: Ogledali smo si cilj četrte etape petindvajsete dirke po Sloveniji v Kamniku
Pingback: Samotni maln ob izviru čudodelnega potoka Oševek
Pingback: 48. dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v objektivu naših fotografov
Pingback: Medijski grad je bil dve stoletji v lasti rodbine Valvasor
Pingback: Sv. Ana je odlično izhodišče na uživanje vzhodov in zahodov nad Ljubljano
Pingback: Nagrajene fotografije akcije Gremo na izlet v Osrednjo Slovenijo | zanimivosti | spletni magazin o hrani, naravi, turizmu in zabavi
Pingback: Veliko planino se splača obiskati jeseni, ko narava menja barve
Pingback: Na dan Rudolfa Maistra se spomnimo njegovega boja za severno mejo
Pingback: Lovski dvorec v Zgornjem Tuhinju naj bi nekoč pripradal Celjskim grofom
Pingback: Samostan Mekinje je Valvasor označil za najlepšega na Kranjskem