Lovska koča kralja Aleksandra v Kamniški Bistrici | Falajfl na obisku

V osrčju Kamniške Bistrice, nedaleč od izvira istoimenske reke, se skriva zanimiva stavba. Pod krošnjami visokih dreves in v senci strmih sten Kamniških planin stoji lovska koča kralja Aleksandra. Objekt je za potrebe svoje družine dal zgraditi jugoslovanski kralj Aleksander I. Karadžordžević v obdobju med vojnama. Ker je za kralja le najboljše dovolj dobro, je bil projekt zaupan najboljšemu jugoslovanskemu arhitektu tistega časa, Jožetu Plečniku. Prav po njem se danes koča imenuje Plečnikov dvorec.

Plečnik je pri gradnji lovske hiše uporabil naravne materiale, kot sta kamen in les (Foto: Falajfl)

Kralj med gorami

Jugoslovanski kralj Aleksander je Kamnik prvič obiskal v zimi leta 1921. Na povabilo slovenskega lovskega društva se je udeležil lova na gamse v Kamniški Bistrici. V kasnejših letih se je v gozdove pod Brano pogosto vračal na lov iz svoje rezidence ob Blejskem jezeru. V Kamniku je pogosto ostal več dni, pogosto v spremstvu svoje družine.

Kralj in kraljica sta imela tri mlade sinove, ki so uživali v neokrnjeni naravi Kamniških planin. O pogostih obiskih kraljeve družine v Sloveniji priča dejstvo, da je bil najmlajši treh princev, Andrej Karadžordžević, rojen na Bledu. Prav za potrebe svoje družine se je kralj Aleksander odločil v Kamniški Bistrici zgraditi lovsko kočo. Namensko zgrajen objekt bi družini omogočal, da bi več časa prebila v naravi, kralj na lovu, otroci pa v igri.

Vhodni portal lovske koče vodi je obrnjen proti jugovzhodu, medtem ko imajo glavni bivalni na drugi strani objekta razgled na gore (Foto: Falajfl)

Kralj Aleksander je naše kraje zadnjič obiskal leta 1934. Poleti je z družino v novi lovski koči prebil štiri dni, sam pa je lovišča pod Rzenikom zadnjič obiskal 31. avgusta. Tistega dne je kralj pripotoval v družbi visokih gostov, med katerimi je bil tudi angleški princ Jurij. Čeprav kralj tistega dne ni uplenil nobenega gamsa, je obljubil, da to napako odpravi takoj po vrnitvi s konference v Franciji. Žal je atentatorjeva krogla poskrbela, da se kralj nikoli več ni vrnil v lovišča pod steno Rzenika, ki so jo krajani kralju v čast preimenovali v Aleksandrovo steno.

Plečnik je osebno nadziral gradnjo objekta in skrbel, da je lovska koča kralja Aleksandra narejena po najvišjih standardih (Foto: Falajfl)

Plečnikov dvorec

Plečnik je naročilo za lovski dvorec prejel leta 1932, tri leta za tem, ko je jugoslovanski dvor vzel v zakup lovišče bistriških gozdov. Plečnik je zasnoval dvonadstropno stavbo s kamnitim pritličjem in v les odetim prvim nadstropjem. Čeprav se je koče prejel naziv Plečnikov dvorec, je bila lovska koča kralja Aleksandra zasnovana skromno. V pritličju se nahajajo servisni prostori, kuhinja in sobe za goste, v prvem nadstropju pa je bivala kraljeva družina. Tu so ločene sobe za otroke, sobarico, kralja in kraljico.

Gradbena dela so potekala hitro in so bila zaključena v poletju leta 1934. Tik pred prihodom kraljeve družine v avgustu je gradbišče obiskal tudi Plečnik, ki je osebno poskrbel, da so bila dela opravljena pravočasno. Lovska koča kralja Aleksandra po njegovem atentatu ni bila več v uporabi, po vojni pa je bila, kot vse kronske posesti, nacionalizirana. Nova oblast je kočo uporabljala kot protokolarni objekt, večkrat pa ga je obiskal tudi predsednik Jugoslavije Tito.

V poznih osemdesetih je lovsko kočo v dolgoročni najem vzelo podjetje Stol iz Kamnika. Kočo so leta 1988 temeljito prenovili, a brez spomeniškega nadzora. Med prenovo so mnogi prostori v notranjosti dobili novo opremo, nekatero po načrtih iz Plečnikovih arhivov. Prenovljeno jedilnico so opremili s kompletom Plečnikovih stolov, ki niso bili zasnovani za objekt. Po prenovi Stol objekta ni veliko uporabljal in danes sameva povsem neizkoriščen in ponovno potreben prenove.

Velika okna v prvem nadstropju zagotavljajo neoviran razgled na Kalški greben in pobočja Brane, kjer so bila kraljeva lovišča (Foto: Falajfl)

Falajfl na obisku

Lovska koča kralja Aleksandra stoji v neposredni bližini planinske koče v Kamniški Bistrici, a je vseeno dobro skrita očem opazovalcev. Do lovske koče vodi makadamska cesta, ki se od glavne ceste loči nekaj metrov pred priljubljenim izvirom reke. Od parkirišča pri koči v Kamniški Bistrici pa do Plečnikovega dvorca je slabih pet minut hoda.

Lovska koča kralja Aleksandra danes sameva v tišini, brez namena in brez funkcije. Težko si je zamisliti dni, ko so na klopeh pred kočo počitek iskali člani kraljevih družin medvojne Evrope. Daleč so tudi dnevi, ko so v koči bivali in se sproščali najvišji politiki povojne oblasti, ki so se na lov vozili v velikih črnih avtomobilih. Socialistični politik Ivan Maček je v koči bival tako pogosto, da se je nekdanje sobe za goste prijelo ime Mačkova soba.

Morda lovska koča kralja Aleksandra v Kamniški Bistrici kdaj spet najde svoj namen. Izvrstna lokacija, ki je hkrati blizu prometnih povezav, a hkrati skrita pred svetom, in vrhunski pedigre stavbe lahko v pravih rokah v kraje ponovno privabijo najbolj petične goste, ki se bodo na lov za gamsi odpravljali oboroženi s fotoaparati in telefoni.

Lokacija lovske koče kralja Aleksandra na zemljevidu