Loški grad | ujeto v objektiv

Na vzpetini nad srednjeveškim jedrom Škofje Loke se dviga mogočni grad, v katerem ima danes prostore Loški muzej. Mogočna stavba je edini od vsaj treh gradov, ki so jih na svoji posesti zgradili Freisniški škofje. Skozi stoletja je Loški grad gostil mnoge gospode in bil uporabljen v razne namene.

Loški grad je na tem mestu stal že v trinajstem stoletju, prvenec pa je prevzel po rušilnem idrijskem potresu leta 1511. Mesto je med potresom utrpelo veliko škodo, od treh gradov na Loškem pa je Freisinški škof Filip sklenil obnoviti le Loškega. Že v Valvasorjevem času je od Wildenlacka ostala le ruševina, zgornji stolp na Kranclju pa je bil porabljen za rekonstrukcijo Loškega gradu.

Loški grad je bil leta 1803 podržavljen, takrat je bilo tudi uradno konec loškega gospostva. Nekaj let je gostil razne deželne urade, leta 1870 pa je grad prešel v zasebno last. Že dve desetletji kasneje je grad prevzel red sester uršulink, ki so z gradom upravljale vse do začetka druge svetovne vojne, ko je objekt prevzela nemška oblast. Prav uršulinke so med prenovo dale porušiti značilen srednjeveški stolp, ki je stal v sredini kompleksa.

Na dvorišču gradu je nekoč stal mogočen srednjeveški stolp, ki pa so ga uršulinke med prenovo v 19. stoletju dale podreti (Foto: Falajfl)

Zgodnji gradovi na Loškem

Freisinški škofje so za upravljanje svojega fevda potrebovali enotno upravno središče. V ta namen so zemljiški gospodje zgradili prvo utrjeno postojanko na vzpetini Krancelj. Izbira lokacije ni bila težka, saj je bilo središče loškega gospostva v prostoru, kjer se sekata Poljanska in Selška Sora. Do danes se je od Zgornjega stolpa na Kranclju ohranil le spodnji del. Srednjeveški stolp je bil kvadratne oblike z 2,5 metra debelimi stenami. Stolp je bil visok preko trideset metrov in je omogočal izjemen razgled na večji del Sorškega polja. Točen datum pozidave ni znan, a zagotovo je stal konec dvanajstega stoletja.

V tem času je v bližini današnje Škofje Loke stal še en grad, imenovan Wildenlack ali Divja Loka. Grad je stal že v prvih letih trinajstega stoletja in je služil kot sedež Loških vitezov. Prva neposredna omemba gradu v listinah sega v leto 1315. Loški vitezi so vzdrževali stolp na Kranclju, služili pa so tudi kot loški oskrbniki. Grad je bil v petnajstem stoletju, skupaj z mestom in drugimi gradovi, močno utrjen za obrambo pred turškimi vpadi. Med potresom leta 1511 je bil močno poškodovan, zaradi odročne lege pa ni bil porabljen za gradbeni material. Tako so nekateri deli ruševin v strmem pobočju vidni še danes.

Loški grad in mesto na upodobitvi Valvasorja iz leta 1679. Lepo je viden osrednji srednjeveški stolp, v ozadju na desni pa so razvaline Divje Loke

Loški grad

Nenatančne listine otežujejo točno datiranje nastanka današnjega gradu v Škofji Loki. Grad je bil postavljen po stolpu na Kranclju, saj se v popisu inventarja iz leta 1315 omenja grad v povezavi s Zgornjim stolpom, ki je imenovan stari stolp nad gradom. Velik razcvet je grad doživel šele po idrijskem potresu.

Grad se je od današnjega poslopja znatno razlikoval po mogočnem stolpu, ki je stal v središču utrdbe. Obnovitvena dela na utrdbi so se začela takoj po potresu, ohranila pa so srednjeveško jedro gradu, kar priča, da ta del ni bil močno poškodovan. Mogočna stavba je bila po prenovi kvadratnega tlorisa, s stranico 18 metrov in zidom debeline 3 metrov. Stolp je segal 35 metrov v višino, na vrhu je imel obrambni konzolni venec ter dva stražna stolpiča. Grajsko dvorišče je bilo ograjeno z obzidjem, ki je bilo na vseh štirih vogalih utrjeno s stolpi.

Loški grad je v tej podobi dočakal osemnajsto stoletje, ko je vanj že temeljito zagrizel zob časa. Potres leta 1691 je temeljito razmajal že tako načeto grajsko poslopje in potrebni so bili nujni posegi, ki so preprečili, da bi se grad porušil. Ker je bilo stanje resno, se je škof Janez Frančišek odločil za temeljite posege. Grad so temeljito posodobili v intenzivnem obdobju prenove, ki je trajalo kar šest let. Grad je s tem dobil nov videz, njegova podoba se do konca devetnajstega stoletja ni več spreminjala.

Prvotna funkcija gradu je vidna na vsakem vogalu. Ohranjen stolp, ki je imel prvotno obrambno funkcijo, je bil kasneje uporabljen za druge namene (Foto: Falajfl)

Ukinitev freisinške posesti

Loško posestvo je bilo leta 1803 podržavljeno kot posledica napoleonskih vojn. Leta 1870 ga je kupil največji slovenski industrialec tistega časa Fidelis Terpinc. Trpinc je umrl pet let kasneje, njegovi dediči pa so objekt prodali uršulinskemu samostanu v Škofji Loki. Uršulinke so potrebovale prostor za širjenje svojega vzgojnega zavoda in so takoj po nakupu začele z obnovo. Najbolj znaten poseg uršulink je bilo rušenje dvoriščnega stolpa, ki je stal že od srednjega veka, ko je bil grad prvič postavljen.

Grajsko poslopje je bilo temeljito posodobljeno, prenova pa je bila povsem zaključena leta 1908. Uršulinski šolski in vzgojni zavod, ki je deloval na gradu, je bil v tem času najlepši in najmodernejši v vsej Avstriji. Vzgojno dejavnost je prekinila prva svetovna vojna, ko je bila na gradu urejena vojna bolnišnica. Uršulinke so dejavnost nadaljevale do leta 1941, ko so grad zasedle okupacijske oblasti. Po osvoboditvi je grad zasedla slovenska OZNA in nekaj časa je bilo na gradu prehodno taborišče za transporte zajetih slovenskih domobrancev.

V muzeju že od leta 1959 deluje Loški muzej z bogatimi zbirkami loškega območja od pradavnine do polpretekle zgodovine (Foto: Falajfl)

Povojni čas gradovom na Slovenskem ni bil naklonjen. Danes ohranjeni objekti so preživeli, če so nove oblasti za njih našle primerno vlogo. Loški grad je tako od leta 1948 deloval kot kazensko-poboljševalni dom. Uršulinke so morale leta 1961 zapustiti mesto, ko jim je bila dokončno vzeta vsa posest v mestu. Kazenski dom na gradu je deloval le do leta 1958, ko je objekt v upravljanje prevzela občina Škofja Loka. Od leta 1959 v prostorih deluje Loški muzej.

Falajfl na obisku

Falajflovci smo Prešernov dan izkoristili za obisk muzeja na Loškem gradu. Kulturni praznik je ena žlahtnejših tradicij Slovencev, na ta dan pa mnogi muzeji ne zaračunavajo vstopnin. Upali smo, da bo muzej na gradu privabil mnogo obiskovalcev in res si gradu nismo ogledali sami. Osebje muzeja je za obiskovalce pripravilo mnoge delavnice in vodene oglede. Muzej je privabil tako mlado kot staro, mi pa smo priložnost izkoristili in si ogledali čudovito predstavljene zbirke muzeja.

Loški grad na zemljevidu

Galerija fotografij Loškega gradu