Ljubljana | ujeto v objektiv

Sredi Ljubljanske kotline iz nekdaj močvirnatih tal proti nebu kukajo bele stavbe glavnega mesta Slovencev. Ljubljana je največje mesto v Sloveniji, njena prestolnica, v kateri biva skoraj tristo tisoč prebivalcev. A Ljubljane niso gradili samo Slovenci. Odkar je v Ljubljansko barje prvi kol zapičil mostiščar do danes je mesto raslo in živelo s svojimi prebivalci pod vplivi ducatov kultur v središču evropskih poti.

Nevidna Ljubljana

Prve naselbine na področju današnje Ljubljane segajo v pradavnino. Prvotne zaselke na barju so postavili v dvajsetem stoletju pred našim štetjem. To je čas, v katerem so urbanistično zaključili Stonehenge, v Egiptu so še vladali faraoni, človek pa je ukrotil konja in ga pričel uporabljati za prevoz.

Kmalu po pričetku štetja so v kotlino prispeli Rimljani in ustanovili Emono. Dve stoletji kasneje je bila delno porušena v državljanski vojni, kasneje pa jo je z zemljo zravnal tudi Atila. Emona ni nikoli več dosegla nekdanje slave in je bila v šestem stoletju zapuščena. Pozoren obiskovalec bo danes v središču Ljubljane opazil mnogo ostankov rimske Emone, ki se skrivajo vsem na očeh.

Ko so Rimljani odšli naproti soncu, so se v Vzhodne Alpe priselili Slovani. Naši predniki so se v naše kraje selili od šestega do devetega stoletja. V srednjem veku je prvič omenjeno mesto in njen grad. A ta del ni več neviden.

Srednjeveška Ljubljana

Osrednja Ljubljana je, stoletjem vojn, nemirov in naravnih nesreč navkljub, še vedno srednjeveško mesto. Ozke ulice in visoke stavbe, stisnjene ob breg, se ne razlikujejo kaj dosti od objektov v trinajstem stoletju, ko je mesto prejelo mestne pravice. Kot vsebolj pomembno naselje trgovcev in obrtnikov, se je Ljubljana zaščitila z obzidjem. Prva omemba obzidja je v listini iz leta 1243.

Obzidje je Ljubljano razdelilo na tri naselja: Stari trg, Novi trg in Mesto. Obzidano ni bilo le naselje na desnem bregu Ljubljanice, pod gradom, pač pa so bile z obzidjem zaščitene tudi stavbe na levem delu reke, na kraju današnjih Križank.

Obzidje je zgodovina večkrat postavila na preizkus. V zgodnjem petnajstem stoletju so pred mesto prišle turške vojske roparjev. Dve desetletji kasneje je mesto oblegal Celjski grof Ulrik, a brez uspeha. Turki so se v petnajstem stoletju večkrat vrnili, včasih uspešno plenili, spet drugič je obramba zdržala. Zadnjič so se turške sile pred Ljubljano zbrale leta 1492, a jim plen ni uspel.

Sodobna Ljubljana

Leta 1504 je Ljubljana prejela stopnjo avtonomije in izvolila prvega župana. Že sedem let kasneje je mesto prizadel močan potres, stavbe pa so zatem pričneli obnavljati v renesančnem slogu. Skoraj štiristo let kasneje je sledil nov potres, 14. aprila 1895. Velika moč potresa je zravnala mnogo starejših stavb, mesto pa je dobilo novo podobo.

Z razvojem industrije so se Ljubljančani lotili monumentalnih projektov. Tako so konec osemnajstega stoletja pričneli z gradnjo Gruberjevega prekopa. Namen gradnje je bil odvajanje poplavne vode Ljubljanice mimo mesta. Obilnemu trudu navkljub je bil projekt le delno uspešen. Po več stoletni vladavini Habsburžanov so v mesto leta 1809 vkorakale revolucionarne sile Napoleona, ki je mimogrede ustanovil Ilirske province. Slednje niso trajale dolgo, a so pustile močan pečat med slovensko govorečimi intelektualci.

V dvajsetem stoletju je Ljubljana še nekajkrat zamenjala vladarje, dokler ni z razglasitvijo neodvisnosti leta 1991 postala prestolnica samostojne in neodvisne Slovenije.

Falajfl na obisku

Ljubljana ni le glavno mesto, pač pa se nahaja na stičišču poti, ki povezujejo slovenske dežele. Hitre ceste povezujejo prestolnico s preostalimi regijami dežele in širšo Evropo. Zato ne čudi, da Ljubljano Falajfl pogosto obišče. Ko se nam zaželi utripa velikega evropskega mesta, ga bomo najhitreje deležni v Ljubljani. V letih od osamosvojitve se je zaspano regionalno središče pretvorilo v metropolo, v kateri se srečujejo ljudje vseh narodnosti.

Ljubljana vabi z zgodovino, arhitekturo in kulturo, obiskovalcu ponuja kulinarična doživetja in divjo zabavo. V Ljubljani je edini pravi živalski vrt pri nas in največji mestni park, v katerem lahko mirno hranite veverice. Mesto je polno muzejev, galerij in dvoran, v središču pa stoji mogočen grad, s katerega se odpira pogled od Kamniških planin do južnih obronkov kotline, ki nosi enako ime kot mesto. Ljubljana. Mesto za vse letne čase.

Lokacija Ljubljane zemljevidu

Galerija fotografij Ljubljane skozi leto